Menu Item
Vrhovno sodišče v Braziliji je v petek prepovedalo družbeno omrežje X, nekdaj znano kot Twitter, po sporu glede širjenja dezinformacij na spletni platformi. Lastnik omrežja Elon Musk je bil kritičen do odločitve, ki po njegovem mnenju uničuje svobodo govora.
Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je v petek ukazal “takojšnjo in popolno prekinitev” družbenega omrežja X, ki je v lasti najbogatejšega Zemljana Elona Muska, dokler družba izpolni vseh sodnih odredb in plača obstoječih kazni, poroča BBC.
Prepoved je prišla po tem, ko X ni do roka, ki ga je določilo sodišče, imenoval novega pravnega zastopnika podjetja v Braziliji.
Spor se je začel aprila, ko je sodnik odredil začasno ukinitev več deset profilov na omrežju X zaradi domnevnega širjenja dezinformacij.
Musk se je na odločitev že odzval. “Svoboda govora je temelj demokracije in neizvoljeni psevdo-sodnik v Braziliji jo uničuje v politične namene,” je zapisal na svojem profilu. V drugi objavi na svojem omrežju je zapisal še, da je sodnik Moraes “zloben diktator v kostumu sodnika”.
Omrežje X naj bi uporabljala vsaj desetina od 200 milijonov prebivalcev države. Pričakuje se, da bo platforma nedostopna od sobote dalje.
Politične igre
X je svojo pisarno v Braziliji zaprl v začetku avgusta. V podjetju so dejali, da so njeni predstavnici grozili z aretacijo, če ne bo izpolnjevala ukazov, ki jih podjetje opisuje kot “cenzuro” in kot nezakonite po brazilski zakonodaji.
Moraes je odločil, da morajo biti računi X, obtoženi širjenja dezinformacij – med njimi so številni podporniki nekdanjega desničarskega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara – blokirani, medtem ko poteka preiskava. Dejal je, da bodo zakoniti zastopniki podjetja odgovorni, če bodo kateri koli računi ponovno aktivirani.
X je bilo zagroženo z denarno kaznijo, ker ni upošteval tega ukaza. Podjetje in Musk sta se ob tem pridružila kritikom v Braziliji, ki so sodnika obtožili, da je levičar.
Spori tudi drugod
Gre za zadnjega v nizu prepirov, v katere je vpleten tehnološki milijarder. Ta se je zaradi načina delovanja omrežja X sprl z Evropsko unijo (EU). V začetku tega meseca se je zapletel tudi v besedno vojno s predsednikom vlade Združenega kraljestva Keirom Starmerjem.
Po poročanju Reutersa je vodja brazilske agencije za telekomunikacije, ki je bila zadolžena za prekinitev platforme, dejal, da “nadaljuje s skladnostjo”.
Moraes je podjetjem, kot sta Apple in Google, dal petdnevni rok, da odstranijo X iz svojih trgovin z aplikacijami in blokirajo njegovo uporabo v sistemih iOS in Android. Dodal je, da bi lahko ljudje ali podjetja, ki uporabljajo sredstva, kot so VPN (navidezno zasebno omrežje) za dostop do platforme, prejeli kazen v višini 50 tisoč realov (osem tisoč evrov).
V skladu s sodnikovo odredbo bo prepoved veljala, dokler X ne imenuje novega zakonitega zastopnika v državi in ne plača kazni zaradi kršenja brazilske zakonodaje.
V prejšnji objavi iz enega od svojih uradnih računov je X dejal, da ne bo upošteval zahtev.
“Kmalu pričakujemo, da bo sodnik Alexandre de Moraes odredil zaprtje X-a v Braziliji – preprosto zato, ker ne bi upoštevali njegovih nezakonitih ukazov o cenzuri njegovih političnih nasprotnikov,” je zapisano v objavi.
Zamrznjeni računi Starlinka
Medtem so bili bančni računi Muskovega satelitskega internetnega podjetja Starlink v Braziliji zamrznjeni po prejšnji odredbi tamkajšnjega vrhovnega sodišča.
Starlink se je odzval z objavo na X, v kateri je zapisal, da “odredba temelji na neutemeljeni odločitvi, da bi moral biti Starlink odgovoren za kazni, ki so bile protiustavno naložene X-u.” Musk je v lastni objavi dodal, da sta “SpaceX in X dve popolnoma različni podjetji z različnimi delničarji.”
Starlink je podružnica Muskovega raketnega podjetja SpaceX. Leta 2022 je vlada takratnega predsednika Bolsonara dala Starlinku zeleno luč za delovanje v Braziliji. Kot največja država Južne Amerike imajo Brazilija in njene oddaljene regije v Amazoniji ogromen potencial za Starlink, ki je specializiran za zagotavljanje internetnih storitev na izoliranih območjih.
X ni prvo prepovedano omrežje
X ni prvo družbeno medijsko podjetje, ki je pod pritiskom oblasti v Braziliji.
Lani je bil Telegram začasno prepovedan, ker ni sodeloval pri zahtevah za blokiranje določenih profilov. Metina platforma za sporočanje Whatsapp se je v letih 2015 in 2016 soočila tudi z začasno prepovedjo, ker ni izpolnila zahtev policije za uporabniške podatke.
Na odločitev sodišča se je po poročanju STA odzval tudi predsednik Brazilije Luis Inacio Lula da Silva. Za lokalno radijsko postajo je dejal, da za vse tujce z naložbami v Braziliji veljajo brazilski zakoni in ustava. “Kdo misli, da je tale Musk?”, je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje