Domorodno pleme iz brazilske Amazonije je vložilo tožbo proti slovitemu ameriškemu časopisu The New York Times, v kateri trdi, da je poročanje časnika o prvem stiku plemena z internetom povzročilo, da so bili pripadniki ljudstva Marubo prikazani kot zasvojeni s tehnologijo in obsedeni s pornografijo.
Domorodno pleme Marubo iz oddaljene doline Javari (skupnost s približno 2.000 prebivalci) je ta teden na sodišču v Los Angelesu vložilo tožbo zaradi obrekovanja, v kateri zahteva več sto milijonov dolarjev odškodnine, poroča britanski The Guardian.
New York Times: Odločno se bomo branili
Kot toženi stranki sta navedena tudi ameriški spletni tabloid o slavnih TMZ in Yahoo, češ da sta s svojimi prispevki dodatno okrepila in senzacionalizirala poročanje ameriškega časopisa, ter s tem očrnila pleme.
Tožba navaja, da je časopis v članku iz junija 2024, o tem, kako skupnost uvaja satelitsko storitev prek sistema Starlink Elona Muska, “prikazal ljudstvo Marubo kot skupnost, ki ne zmore osnovne izpostavljenosti internetu, in poudaril trditve, da je njihova mladina postala odvisna od pornografije“.
"Te izjave niso bile le škodljive, ampak so povprečnemu bralcu sporočale, da je ljudstvo Marubo zaradi dostopa do interneta zapadlo v moralni in družbeni zaton," piše v dopolnjeni različici tožbe, vloženi v četrtek. "Takšne upodobitve presegajo okvir kulturnega komentiranja. Gre za neposreden napad na značaj, moralo in družbeni položaj celotnega ljudstva, ter namigujejo, da jim primanjkuje discipline ali vrednot za delovanje v sodobnem svetu," še piše v tožbi, ki jo navaja Guardian.
Tiskovni predstavnik družbe New York Times je v izjavi za agencijo Associated Press (AP) dejal, da "vsako pošteno branje tega članka kaže na občutljivo in prefinjeno raziskovanje prednosti in zapletov, ki jih nova tehnologija prinaša v oddaljeno domorodno vas z bogato zgodovino in ohranjeno kulturo." Poudaril je, da se namerava ameriški medij proti tožbenemu zahtevku odločno braniti.
"Ljudstvo Marubo ni zasvojeno s pornografijo"
Osrednja tema prispevka, kot poroča Guardian, je bila, da se je skupnost že manj kot po letu dni soočila z enakimi težavami zaradi vseprisotnih učinkov interneta in razmaha pametnih telefonov, s katerimi se že leta spopada večina sveta.
Avtor članka je naštel širok nabor teh izzivov: "najstniki, prilepljeni na telefone, skupinski pogovori, polni govoric, zasvojenost z družbenimi omrežji, spletni znanci, nasilne videoigre, prevare, dezinformacije in mladoletniki, ki gledajo pornografijo." Kasneje je zapisal, da je plemenskega vodjo "najbolj pretresla prav pornografija. Povedal je, da so si mladi moški v skupinskih pogovorih izmenjavali eksplicitne posnetke, kar je osupljivo za kulturo, ki ne odobrava niti javnega poljubljanja."
Kot poroča Guardian, v članku ni nobene druge omembe pornografije, vendar pa so ta vidik zgodbe povzeli in dodatno izpostavili drugi mediji, med njimi TMZ, ki je objavil zgodbo s posnetkom in naslovom Muskova povezava prek Starlinka je oddaljeno pleme zasvojila s pornografijo. Tožba navaja, da je omenjeni prispevek "lažno prikazal pleme Marubo kot skupnost, ki je zapadla v moralni zaton."
Zaradi napačnih predstav, ki sta ju povzročila povzemanje in senzacionalistično preoblikovanje izvirne zgodbe, je ameriški časnik objavil nadaljevalni članek. "Ljudstvo Marubo ni zasvojeno s pornografijo," je v drugem prispevku zapisal novinar. "V gozdu ni bilo niti najmanjšega namiga na kaj takega, prav tako pa tega ni namigoval članek v The New York Timesu."
To pojasnilo ni zadovoljilo plemena, ki v tožbi med drugim navaja še, da "članek ni priznal vloge, ki jo je pri razširjanju obrekljive zgodbe odigral prav The New York Times. Namesto da bi časopis objavil preklic ali opravičilo, je nadaljevalni prispevek zmanjšal pomen izvirnega poudarka na pornografiji, krivdo pa preusmeril na zunanje povzemalce vsebin."
Obregnili so se tudi ob novinarja, ki je v članku zapisal, da je z ljudstvom Marubo preživel teden dni. V tožbi namreč trdijo, da je bil novinar sicer povabljen za en teden, a da je v vasi dejansko preživel manj kot 48 ur, kar da je bilo, kot trdijo, "komaj dovolj časa za opazovanje, razumevanje ali spoštljivo interakcijo s skupnostjo."
Vrtoglava odškodnina
Med tožniki sta tudi vodja skupnosti Enoque Marubo in brazilska novinarka ter sociologinja Flora Dutra, ki sta bila prav tako predstavljena v izvirnem članku. Oba sta namreč imela ključno vlogo pri omogočanju spletne povezave plemenu, za katero pravita, da je prinesla številne pozitivne učinke – med drugim hitrejši dostop do nujne medicinske pomoči in boljše možnosti za izobraževanje otrok.
Videoposnetek, ki ga je objavil TMZ in na katerem je videti, kako postavljata antene za povezavo, naj bi ustvaril „nedvoumen vtis“, da sta "v skupnost vnesla škodljivo, spolno eksplicitno gradivo in pripomogla k domnevnemu moralnemu in družbenemu propadu".
Tožba od vsakega od tožencev zahteva najmanj 180 milijonov dolarjev (slabih 160 milijonov evrov), vključno s splošno in kazensko odškodnino. "Posledice objave niso bile omejene na javno mnenje. Uničile so življenja, institucije in kulturno pomembne projekte," še piše v tožbi, ki jo je povzel The Guardian.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje