Menu Item
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v ponedeljek na novinarski konferenci z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom poudaril pomen nadaljevanja ameriške vojaške pomoči Ukrajini. Medtem je francoski predsednik Emmanuel Macron med obiskom Stockholma izjavil, da mora biti Evropa pripravljena na možno odločitev Washingtona, da prekine pomoč Ukrajini. V ruskih napadih z droni so ponoči umrle najmanj tri osebe.
Jens Stoltenberg se je v ponedeljek v Washingtonu v Pentagonu pogovarjal z obrambnim ministrom ZDA Lloydom Austinom, kasneje v Beli hiši s svetovalcem za nacionalno varnost ZDA Jakom Sullivanom, danes pa se bo srečal še s kongresnimi voditelji. Glavna tema je problem, ki je nastal zaradi nasprotovanja republikancev potrditvi dodatne pomoči Ukrajini.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da brez ameriške pomoči svet tvega, da izgubi vse, kar je Ukrajini uspelo doseči v dveh letih vojne. “Brez dodatne pomoči bo ogroženo vse, kar je Ukrajina dosegla z našo pomočjo. Poslali bomo močno napačno sporočilo sovražnikom, da nismo resni pri obrambi svobode in demokracije,” je dejal Blinken.
Biden prosil za 61 milijard dolarjev pomoči
Predsednik ZDA Joe Biden je kongres zaprosil za 61 milijard dolarjev dodatne pomoči Ukrajini, vendar republikanci to povezujejo z zaostritvijo politike do migrantov, obenem pa zaradi pozivov Donalda Trumpa zavlačujejo s potrditvijo dogovora z demokrati o tem. Danes jih bo še Stoltenberg skušal prepričati, da je pomoč Ukrajini v nacionalnem interesu ZDA.
“Če ruski predsednik Vladimir Putin zmaga, bo to tragedija za Ukrajince, za vse nas pa bo svet postal bolj nevaren. To bo opogumilo druge avtokratske voditelje v Severni Koreji, Iranu in na Kitajskem, da uporabijo silo. Danes je Ukrajina, jutri bo morda Tajvan,” je dejal Stoltenberg.
Po njegovih besedah so Ukrajinci več kot presegli pričakovanja in si povrnili nazaj polovico ozemlja, ki ga je Rusija okupirala po napadu pred skoraj dvema letoma.
Blinken in Stoltenberg tudi o vstopu Švedske v Nato
Stoltenberg in Blinken sta govorila tudi o turški ratifikaciji vstopa Švedske v zvezo Nato, pri čemer je generalni sekretar zavezništva menil, da bo turškemu primeru kmalu sledila tudi Madžarska. Njen premier Viktor Orban je Stoltenbergu dejal, da se bo parlament vrnil na delo konec februarja in potem naj bi v kratkem opravil ratifikacijo.
Bela hiša je pred tem glede srečanja Stoltenberga in Sullivana sporočila, da sta pozdravila turško ratifikacijo švedskega vstopa v Nato, govorila o julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu in povečanju proračunskih deležev za obrambo pri članicah zavezništva, pri čemer jih je vse več blizu cilja dveh odstotkov letno.
Med drugim sta potrdila zavezo vseh članic zveze Nato za obrambo vsake od članic.
Evropa se mora pripraviti na morebitno ukinitev pomoči ZDA Ukrajini
Evropa mora biti pripravljena na možno odločitev Washingtona, da prekine pomoč Ukrajini, je med obiskom Stockholma izjavil francoski predsednik Emmanuel Macron in dodal, da bo podpora Evrope Ukrajini morala biti dolgoročna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Organizirati se moramo tako, da če bi se ZDA suvereno odločile za ustavitev ali zmanjšanje pomoči Ukrajini, to ne bi imelo vpliva na terenu,” je na novinarski konferenci s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom dejal Macron. Poudaril je, da mora Evropa še naprej podpirati Ukrajino. “To je predvsem naš problem. Naš strateški cilj pa je, da Rusija ne sme zmagati,” je še dodal.
Za februar je napovedal obisk Kijeva, kjer bi lahko dokončal dvostranski varnostni sporazum z Ukrajino, na podlagi katerega bi lahko Pariz Kijevu zagotovil naprednejše orožje. V začetku meseca pa je Macron pozval francoska orožarska podjetja, naj okrepijo proizvodnjo vojaške opreme.
Ruski napadi v Ukrajini zahtevali tri življenja
Ruske oborožene sile so ponoči na cilje v vzhodni in južni Ukrajini izstrelile dve raketi in 35 brezpilotnih letalnikov iranske izdelave, pri čemer je 20 izmed njih obšlo sisteme zračne obrambe, 15 pa jih je ukrajinska vojska uspela sestreliti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V napadih sta umrli dve osebi, ena v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine in ena v regiji Herson, so sporočile lokalne oblasti. Kasneje so iz ukrajinske regije Doneck sporočili še, da je bila v obstreljevanju na fronti v mestu Avdijivka ubita starejša ženska. O škodi na civilni in energetski infrastrukturi ter več poškodovanih osebah so poročali tudi iz Kijeva ter regij Dnipropetrovsk, Harkov in Mikolajiv.
Ruska zračna obramba je medtem skupno sestrelila 21 ukrajinskih dronov nad regijama Belgorod in Brjansk v bližini rusko-ukrajinske meje, nad regijama Kaluga in Tula južno od Moskve ter nad polotokom Krim, je po navedbah AFP danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Poročil o škodi ali žrtvah ni bilo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje