Britanska zdravnica Dame Sally Davies svari, da bo zaradi bakterijskih okužb umrlo vse več ljudi. Odpornosti bakterij proti antibiotikom namreč ni mogoče zmanjšati ali odpraviti. "Epidemija covida-19 se nam bo zdela nepomembna v primerjavi s tem, kar prihaja," je dejala Davies in pozvala k ukrepanju.
Epidemija covida-19 se nam bo zdela nepomembna v primerjavi s tem, kar prihaja, pravi britanska strokovnjakinja, ki se ukvarja z odpornostjo bakterij proti antibiotikom, Dame Sally Davies. V pogovoru za britanski časnik Guardian je opozorila, da bo v prihodnje zaradi porasta superbakterij, ki so odporne proti antibiotikom, letno umrlo tudi več milijonov ljudi.
“To vprašanje je že zdaj bolj pereče kot podnebne spremembe. Zaradi okužb s proti antibiotikom odpornimi bakterijami že zdaj vsako leto umre približno 1,2 milijona ljudi,” je povedala. Dodala je, da bodo že podnebne spremembe povzročile povečano število neozdravljivih okužb. “Pomislite na poplave, poplavno vodo, kanalizacijo, preseljevanje, pomanjkanje pitne vode … in bolezni, ki se ob tem širijo.”
Davies je ravno zaradi neozdravljive okužbe s tako imenovano superbakterijo pred dvema letoma izgubila krščenko, ki je bila stara 38 let. Umrla je po zdravljenju po presaditvi pljuč, ko se je okužila z bakterijo Mycobacteroides abscessus, ki je odporna proti antibiotikom. “Takrat je odpornost superbakterij zame postala osebna,” je Davies opisala za Guardian.
Smrt v družini je bila za zdravnico po več kot desetletnem opozarjanju na bakterije, odporne proti antibiotikom, le še dodaten razlog, da poskuša nekaj narediti. Prepričana je, da se mora svet spopasti s težavo zlorabe predpisovanja antibiotikov, ki je eden od razlogov za porast odpornih bakterij oziroma ta proces pospešuje, razlaga Davies.
Po napovedih bo odpornost bakterij proti antibiotikom povzročila ne le neuspešno zdravljenje že obstoječih okužb, ampak tudi preprečila izvajanje nekaterih drugih posegov in zdravljenj, kjer obstaja velika verjetnost okužb – na primer carskega reza, določenih posegov za zdravljenje raka in presajanja organov. “Če v naslednjih desetih letih ne bomo ničesar naredili, me je res strah,” pravi Davies.
“Ob tako neustrezni uporabi bi zadeva res lahko ušla izpod nadzora”
Davis obenem poziva k odkrivanju novih načinov zdravljenja bakterijskih okužb, saj odpornost bakterij proti antibiotikom ne bo začela upadati, saj se bodo bakterije še naprej prilagajale na antibiotike. “Moja generacija in generacije pred menoj se niso trudile, da bi manjšale uporabo antibiotikov. Ne zanima nas, ali svojo hrano pridelujemo s čim manjšo uporabo teh zdravil. Ampak to dolgujemo svojim otrokom in vnukom in vsem naslednjim generacijam,” je pozvala k spremembi.
Na svetovni ravni že potekajo prizadevanja za zmanjšanje neustrezne uporabe zdravil, kot je raba antibiotikov za rejne živali. Živali, rejene za prehranske potrebe, namreč porabijo več kot dve tretjini vseh antibiotikov, običajno jih z njimi hranijo z namenom spodbujanja rasti ali preprečevanja okužb v prenatrpanih in nehigienskih prostorih.
Davies pravi, da antibiotike v hrano za živali dodajajo tudi nekatere azijske ribogojnice. “Če se bodo zdravila še naprej uporabljala tako neustrezno, bi zadeva res lahko ušla izpod nadzora,” je opozorila.
Tako živali kot ljudje ob zaužitju antibiotikov približno 80 odstotkov zdravila izločimo in ga ‘odvržemo’ v okolje. S tem se tako lahko še dodatno poveča bakterijska odpornost proti antibiotikom. Razmere po besedah Davies dodatno poslabšujejo proizvajalci antibiotikov, saj večina ne nadzoruje odplak, s tem pa ogromne količine zdravila vstopajo v vodovodne sisteme.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje