Menu Item
Doktorski študent arheologije je med brskanjem po spletu našel davno izgubljeno starodavno mesto v mehiški džungli.
Študent arheologije na ameriški univerzi Tulane Luke Auld-Thomas je med brskanjem po spletu povsem po naključju našel karto izgubljenega starodavnega mesta. “Bil sem na približno 16. strani brskalnika Google in našel lasersko raziskavo, ki jo je opravila mehiška organizacija za spremljanje okolja,” je začel z opisovanjem.
Šlo je za navadni zemljevid površja, izrisan s pomočjo tehnike lidar, tehnike daljinskega zaznavanja površja iz letala. Letalo med preletom izstreli na tisoče laserskih impulzov, nato pa na podlagi časa, ki ga signal potrebuje za vrnitev, kartira pokrajino pod seboj. Doktorski študent je podatke pregledal še z arheološkimi metodami in opazil tisto, kar so drugi spregledali: globoko v džungli se je skrivalo starodavno mesto.
Ogromno majevsko mesto je veliko približno toliko kot današnja škotska prestolnica Edinburg, njegovi začetki pa verjetno segajo v tisočletje pred našim štetjem. Imelo je dve središči z večjimi piramidami, ki sta bili med seboj oddaljeni približno dva kilometra. Povezovale so ju gosto postavljene hiše in nasipi.
Arheologi so na treh nahajališčih poleg piramid odkrili še športna igrišča, pokopališča in amfiteatre, opazne so tudi soseske in rezervoar. Ocenjujejo, da gre za drugo najbolj gosto poseljeno odkrito majevsko mesto. Med letoma 750 in 850, ko je bilo življenje v mestu na vrhuncu, je v njej najverjetneje prebivalo med 30.000 in 50.000 ljudi, poroča BBC.
Auld-Thomas in njegovi sodelavci so mesto poimenovali Valeriana – po bližnji laguni.
Soavtor raziskave profesor Marcello Canuto izpostavlja, da ni mogoče zagotovo trditi, kaj je preprečilo propad mesta, a da bi bile lahko eden izmed razlogov podnebne spremembe. K izginotju majevskih mestnih držav so prispevale tudi vojne in osvojitev regije s strani španskih zavojevalcev v 16. stoletju.
Še veliko nahajališč, o katerih “nimajo pojma”
Izgubljeno mesto je od glavne ceste v bližini mesta Xpujil oddaljeno le okoli 15 minut hoje. Raziskovalci predvidevajo, da so lokalni prebivalci sumili, da se pod nasipi skrivajo ruševine, še poroča BBC.
Profesorica Elizabeth Graham z University College London, ki ni sodelovala pri raziskavi, pravi, da najdba potrjuje trditve, da so Maji živeli v kompleksnih mestih ali naseljih in ne v izoliranih vaseh.
Auld-Thomas pa je ob koncu pripomnil, da njegovo delo kaže, da je “tam zunaj še veliko najdišč, o katerih arheologi nimajo pojma”. Canuto pa je medtem poudaril, da bi bila lahko tehnologija lidar revolucionaren način, kako arheologi raziskujejo območja, pokrita z rastlinjem. “V prvih letih moje kariere smo raziskave opravljali peš in ročno. Od pojava lidarja pa smo kartirali že približno desetkrat večje območje kot v zadnjih 100 letih,” je dejal.
Raziskava je objavljena v znanstveni reviji Antiquity.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!