Evropa na nogah: Macron bo zahteval aktivacijo trgovinske bazuke, če bo Trump vztrajal pri carinah

Nemška vojaška izvidniška enota 15 vojakov, ki je bila nedavno napotena na Grenlandijo, naj bi danes zapustila arktični otok in se odpravila v Köbenhavn, je za agencijo dpa povedal vojaški predstavnik.

Enota je na Grenlandijo prispela v petek kot del izvidniške misije pod danskim vodstvom, ki poteka v okviru priprav na načrtovano vojaško vajo Arktična odpornost.

Predstavnik poveljniško-nadzornega centra je sporočil, da je enota svojo nalogo zaključila. "Rezultate bomo analizirali v prihodnjih dneh," je dejal.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo po poročanju BBC udeležil Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu v Švici, ki se začenja v ponedeljek.

Foruma se bodo prav tako udeležili voditelji Francije, Nemčije, Nizozemske in Finske, nekatere članice Nata, denimo Kanada, Španija in Belgija. Prisotna bo tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Trump bo v sredo nagovoril zbrane na forumu, kar bo prvo srečanje v živo z voditelji nekaterih od držav, odkar je Trump zanje v soboto napovedal uvedbo carin.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je danes grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin označila za napako in dodala, da je z njim govorila in mu povedala svoje stališče. "Verjamem, da je na tej stopnji zelo pomembno, da se pogovorimo," je poudarila.

Očitno obstaja komunikacijska težava med stranema, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala Meloni v izjavi novinarjem med obiskom v Seulu in poudarila, da je "ponovno treba začeti dialog in se izogniti eskalaciji".

Napotitev vojakov osmih evropskih držav na izvidniško misijo na Grenlandijo ni usmerjena proti ZDA in je ne bi smeli razlagati kot protiameriško, je menila. "Če je moje razumevanje pravilno, je na ameriški strani zaskrbljenost zaradi prekomernega vmešavanja v strateško območje, na evropski strani pa obstaja želja, da pomagamo rešiti ta problem, ki je tudi naš," je dodala.

Italija ne sodeluje v misiji na Grenlandiji, ki jo vodi Danska. Na vprašanje, ali se ji bo Italija pridružila v znak enotnosti z Evropejci, pa je odgovorila, da je o tem prezgodaj govoriti. Treba je zmanjšati napetosti in ponovno vzpostaviti dialog, je poudarila po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.

Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen se bo danes in v prihodnjih dneh mudil na pogovorih o varnostni strategiji zavezništva za Arktiko v več članicah Nata, so danes sporočili z danskega zunanjega ministrstva.

Že danes bo na pogovorih v Oslu, v ponedeljek bo odpotoval v London in nato v četrtek v Stockholm, poročajo tuje tiskovne agencije.

Diplomatska turneja sledi Trumpovi sobotni napovedi o uvedbi carin. "V nestabilnem in nepredvidljivem svetu Danska potrebuje tesne prijatelje in zaveznike," je danes v sporočilu za javnost poudaril Rasmussen. Kot je dejal, se "vsi strinjamo glede potrebe po okrepitvi vloge Nata na Arktiki" in dodal, da se veseli razprave o tem, kako to doseči.

Danska se je v sodelovanju z več evropskimi zavezniki nedavno pridružila deklaraciji o Grenlandiji, v kateri je navedeno, da je ta otok, bogat z minerali, del Nata in da je njegova varnost skupna odgovornost članic zavezništva, je še sporočilo dansko zunanje ministrstvo.

Kljub temu da tudi Slovenija v okviru vojaške vaje Arktična odpornost na Grenlandijo pošilja dva častnika – odločitev o čemer je slovenska vlada sprejela v soboto –, pa za zdaj ne kaže, da bi carine prizadele tudi Slovenijo.

Med državami, ki jim je zagrozil z dodatnimi carinami, Trump namreč Slovenije ni omenil, a hkrati častnika Slovenske vojske na Grenlandijo še nista prispela.

Evropske države, ki jim je Trump napovedal dodatne carine, so med prvimi sodelovale v mednarodni vojaški vaji "Arktična odpornost", ki na Grenlandiji poteka pod vodstvom Kraljevine Danske.

Francija je tja napotila 15 vojakov, Nemčija 13 vojakov, Švedska tri častnike, Norveška dva vojaka, Finska dva častnika, Nizozemska enega mornariškega časnik in Združeno kraljestvo enega častnika.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v soboto opozorila, da imata zaradi razkola med zaveznicami v Natu "Rusija in Kitajska gotovo krasen dan".

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa sta v skupni izjavi zapisala, da bi napovedane carine spodkopale transatlantske odnose in jih povlekla v "nevarno spiralo". "Evropa bo ostala enotna, koordinirana in zavezana ohranitvi svoje suverenosti," sta dodala.

Poudarila sta, da sta ozemeljska celovitost in suverenost temeljni načeli mednarodnega prava, ki sta ključni za Evropo in mednarodno skupnost kot celoto. "Dialog ostaja ključnega pomena," sta še zapisala ter pozvala k nadaljevanju pogovorov med Dansko in ZDA.

Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je v soboto izrazil presenečenje nad grožnjami Trumpa. "Namen okrepljene vojaške prisotnosti na Grenlandiji, na katero se sklicuje predsednik ZDA, so namenjene ravno okrepitvi varnosti na območju Arktike," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal minister. Dodal je, da je v tesnih stikih z Evropsko komisijo in drugimi partnerji.

Posvetovanje z evropskimi partnerji so napovedali tudi v Berlinu in Parizu. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je grožnje označil za nesprejemljive, je napovedal enoten in usklajen evropski odziv v primeru potrditve carin.

"Zagotovili bomo, da bo evropska suverenost ohranjena," je zapisal na družbenem omrežju X. Kasneje pa je Macron dodal tudi, da niti tako veliko ustrahovanje ne bo spremenilo stališča držav EU glede Grenlandije.

Britanski premier Keir Starmer je dejal, da je s tem vse narobe: "Uvajanje carin zaveznikom, ki si prizadevajo za kolektivno varnost zaveznikov Nata, je popolnoma napačno, seveda bomo to obravnavali neposredno z ameriško stranjo."

Švedski premier Ulf Kristersson se je odzval z besedami: "Ne dovolimo izsiljevanja." Dodal je, da bosta samo Grenlandija in Danska odločali o vprašanjih, ki ju zadevajo ter zagotovil, da se bo zavzel za svojo državo in njene zavezniške sosede.

Norveški premier Jonas Gahr Store je zapisal, da med zaveznicami ni prostora za grožnje. Ponovil je trdno stališče Norveške, da je Grenlandija del Danske. Izpostavil je še, da v Natu obstaja široko soglasje o potrebi po okrepitvi varnosti na območju Arktike, vključno z Grenlandijo.

Finski premier Petteri Orpo je dejal, da bodo napovedane carine škodile tako Evropi kot ZDA ter da niso v interesu nikogar. Stališče Finske je, "da je treba vprašanje med zaveznicami reševati z dialogom in skupnimi vrednotami, ne z ustvarjanjem pritiska", je zapisal na družbenih omrežjih. Tudi finski predsednik Alexander Stubb je izpostavil, da zaveznice odprta vprašanja najbolje rešujejo z dialogom, ne s pritiskom.

Nizozemski zunanji minister David van Weel pa je dejal, da so napovedane carine zaznali in da so glede odgovora v tesnih stikih z drugimi članicami EU. Dodal je, da je namen napovedanih vojaških vaj ravno prispevek k varnosti na območju Arktike.