Menu Item
Bruselj je potrdil spremembo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. V skladu z načrtom bo v okviru evropskega sklada za okrevanje Sloveniji za zmanjšanje poplavne ogroženosti in tveganj drugih podnebno pogojenih nesreč na voljo 265 milijonov evrov, od tega 45 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov posojil. Samo za zmanjševanje protipoplavne ogroženosti bo od navedenega zneska na voljo 240 milijonov evrov (20 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov evrov posojil).
Slovenija je po avgustovskih poplavah v Bruselj poslala prošnjo za dodatna posojila iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Vlada je sicer konec avgusta sporočila, da bo vse skupaj zaprosila za največ 1,3 milijarde evrov posojil. Od tega bi bilo za zmanjšanje poplavne ogroženosti na voljo 320 milijonov evrov.
V skladu s spremembo načrta, ki jo je danes pozitivno ocenila komisija, pa je predvideno koriščenje do 1,07 milijarde evrov posojil. V prvotnem načrtu je Slovenija zaprosila za 705 milijonov evrov, so zapisali na uradu za okrevanje in odpornost.
220 milijonov evrov posojil bo namenjenih za zmanjšanje poplavne ogroženosti in tveganja za druge podnebno pogojene nesreče. Za ukrepe na tem področju bo na voljo še 45 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Dodatna posojila bodo poleg tega namenjena povečanju zmogljivosti železniške infrastrukture. Gre za naložbe v nadgradnjo železniških postaj ter strateških železniških prog, vključno z infrastrukturo, ki so jo prizadele nedavne poplave. 22,5 milijona evrov dodatnih posojil bo namenjenih financiranju naložb v trajnostno prenovo stavb.
Načrt obsega 34 reform in 49 naložb
Spremenjeni načrt, ki obsega 34 reform in 49 naložb, poleg posojil predvideva še okoli 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Gre za 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in 116 milijonov evrov v okviru poglavja REPowerEU, katerega namen je zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov in pospešitev zelenega prehoda.
Kot navajajo na komisiji, je spremenjeni načrt še bolj osredotočen na zeleni prehod, saj se je delež razpoložljivih sredstev, namenjenih ukrepom za doseganje podnebnih ciljev, povečal z 42,5 na 48,9 odstotka.
Načrt še naprej znatno prispeva k digitalnemu prehodu, čeprav se je s spremembo skupni delež digitalnih ukrepov nominalno zmanjšal. Načrt zdaj namenja 20 odstotkov vseh dodeljenih sredstev za podporo digitalnemu prehodu, potem ko jih je v prvotnem načrtu 21,4 odstotka.
Po oceni komisije tudi socialna razsežnost spremenjenega načrta ostaja zelo ambiciozna.
Zdaj ga morajo potrditi še države članice, za kar imajo štiri tedne časa. Po potrditvi na Svetu EU bo lahko Slovenija zaprosila za predhodno financiranje v višini 24 milijonov evrov v okviru REPowerEU.
Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je Slovenija doslej prejela 231 milijonov evrov predplačila septembra 2021 in prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov aprila letos.
Nadaljnja izplačila bodo odobrili ob upoštevanju zadovoljivega doseganja mejnikov in ciljev iz načrta, so navedli v Bruslju.
Slovenija je sicer ta mesec komisiji poslala drugi zahtevek za plačilo, ki vsebuje drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva ter prvi obrok za posojila. Po navedbah urada za okrevanje in odpornost bo bruto vrednost zahtevka znana v prihodnjih tednih.
Uporaba neizkoriščenih posojil iz mehanizma za okrevanje je sicer le eden od stebrov uporabe evropskih mehanizmov za financiranje obnove po povodnji. Eden je solidarnostni sklad, iz katerega lahko Slovenija letos in v letu 2024 računa na 400 milijonov evrov. Še 800 milijonov evrov pa bi lahko pridobila s prerazporeditvijo kohezijskih sredstev. Nekaj sredstev bi lahko pridobila tudi iz t. i. evropske kmetijske rezerve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje