Trump zamrznil dvig carin, ameriške delnice takoj sunkovito narasle

Delnice so po današnji napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo uvedel 90-dnevno zamrznitev dviga carin na uvoz iz tujih držav z izjemo Kitajske, sunkovito narasle.

Indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 40.608,45 točke, kar je 2962,86 točke oz. 7,87 odstotka več kot v torek. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 se je oblikoval pri vrednosti 5456,90 točke, kar je 474,13 točke oz. 9,52 odstotka več kot ob začetku. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 1857,06 točke oz. 12,16 odstotka in trgovanje sklenil pri 17.124,97 točke.

Nafta se je do konca newyorškega borznega trgovanja podražila. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba odšteti 62,47 dolarja, kar je 2,89 dolarja več kot v torek, sod severnomorske nafte brent pa se je podražil za 2,79 dolarja na 65,61 dolarja.

Zvišala se je tudi cena zlata, ki se je v današnjem trgovanju na borzi v New Yorku podražilo za 116,90 dolarja oz. 3,91 odstotka na 3107,10 dolarja za 31,1-gramsko unčo.

Visoki predstavnik Bele hiše je za BBC potrdil, da za EU trenutno velja le osnovna carina v višini 10 odstotkov, ki je začela veljati 5. aprila. 

Poleg EU so tudi za ostale države uvoznice carine zamrznjene pri 10 odstotkih - razen za Kitajsko, Mehiko in Kanado. 

Po navedbah predstavnika Bele hiše ta stopnja nikoli ni veljala za Kanado ali Mehiko in zanju ne velja tudi zdaj. Zunaj trgovine, sklenjene s skupnim dogovorom ZDA, Mehike in Kanade (USMCA), ostajajo carine za te države pri 25 odstotkih. 

Tudi carine na jeklo, aluminij in avtomobile ostajajo nespremenjene in prav tako še naprej znašajo 25 odstotkov, je za BBC potrdil isti predstavnik.

"Treba je biti prilagodljiv," je dejal ameriški predsednik Trump v prvem odzivu novinarjem, ki so ga povprašali o tem, zakaj si je premislil in se odločil za zamrznitev carin, ko je še v torek trdil, da tega ne bo storil. 

Povedal je še, da je dogovor o carinah mogoče skleniti z vsemi in da bodo to "pošteni dogovori za vse".

"S Kitajsko bo sklenjen dogovor, z vsakim od njih bo sklenjen dogovor." A hoče le "poštene dogovore", je dejal po poročanju BBC.

Po njegovem mnenju je gospodarska situacija v ZDA slaba, ker niso obravnavani pravično. 

Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal 90-dnevno zamrznitev dviga carin. V tem obdobju bodo vzajemne carine pri 10 odstotkih, kar začne veljati takoj. Izjema je Kitajska, za katero pa je carine dvignil na 125 odstotkov.

Več v prispevku: Nov ukrep Donalda Trumpa: Kitajski še dodatno dvignil carine, ostalim 90-dnevni premor

Madžarska je bila edina od 27 držav članic Evropske unije, ki je glasovala proti uvedbi 25-odstotnih carin na številne ameriške izdelke. Madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto je po poročanju BBC na družbenih omrežjih zapisal:

"Takšni ukrepi bi z dvigom cen povzročili dodatno škodo evropskemu gospodarstvu in državljanom. Edina pot naprej so pogajanja in ne povračilni ukrepi." 

Madžarska se sicer sooča z velikim gospodarskim udarcem zaradi Trumpovih carin na avtomobile, saj avtomobilska industrija zagotavlja več kot 100.000 delovnih mest in predstavlja 21 odstotkov madžarskega izvoza, piše BBC.

"17. aprila bom v Washingtonu, seveda z namenom, da z ameriškim predsednikom izpostavim vprašanje carin," je italijanska premierka Giorgia Meloni v torek dejala na srečanju s poslovneži v Rimu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Meloni je podprla prizadevanja EU za iskanje rešitve vprašanja carin s pogajanji, a poudarila, da so za to potrebne vse sile. "V ta pogajanja moramo biti vključeni vsi in na vseh ravneh," je dejala. "Mislim, da se vsi strinjamo, da trgovinska vojna med Evropo in ZDA ne ustreza nikomur," je dodala.

Pri tem je vodja skrajno desne stranke Bratje Italije in edina voditeljica iz EU, ki se je januarja udeležila Trumpove inavguracije in si prizadeva ohraniti dobre odnose z njim kljub pretresom zaradi njegove politike, posvarila pred "paniko in preplahom". To namreč po njenem lahko povzroči "večjo škodo kot ukrep sam".

Francoski minister za industrijo Marc Ferracci je danes opozoril, da bi lahko obisk Meloni pri Trumpu spodkopal evropsko enotnost glede ameriških carin. "Evropa je močna, če je združena," je Ferracci povedal za francoski medij FranceInfo. Dvostranski pogovori posameznih članic EU z ZDA pa bodo to evropsko enotnost po njegovi oceni prekinili.

Tudi francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je dejal, da je moč Evrope v njeni enotnosti, poroča Politico. "V našem skupnem interesu je, da se odzovemo enotno in odločno," je dejal. Na francoske pomisleke se je odzval italijanski minister za evropske zadeve Tommaso Foti, ki je Francijo obtožil hinavščine. "Kako to, da je, ko gre (francoski) predsednik (Emmanuel) Macron v Washington, vse v redu, ko pa gre Meloni, stvari niso v redu?" je vprašal.

Kritičen je bil tudi podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Antonio Tajani, ki je ocenil, da Pariz ne razume duha obiska premierke Meloni pri Trumpu. "Zdi se mi, da je Francija opravila veliko misij. Smo Italija in delamo v interesu Evropske unije," je dejal Tajani, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Pogovore Meloni pri Trumpu o carinah pa je podprl predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. "Pozdravljam vsak poskus pogovorov s Trumpom," je dejal na novinarski konferenci ob predstavitvi kongresa EPP v Valencii.

V jeklarski skupini Sij so ob danes potrjenih protiukrepih EU na marca uvedene 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA zapisali, da ohranjajo svoj dosedanji pogled na uvedbo carin na uvoz jekla in aluminija v ZDA.

Z vidika jeklarske panoge in v povezavi z nedavno sprejetim akcijskim načrtom Evropske komisije za krepitev konkurenčnosti in olajšanje razogljičenja kovinskopredelovalne in jeklarske industrije menijo, da bi bilo namesto uvajanja povračilnih carin bolj smotrno čim hitreje zaščititi najhuje prizadete panoge, med katerimi je tudi jeklarstvo. Obenem pozivajo k ukrepom za preprečitev nelojalne konkurence na evropskem trgu ter k spodbujanju domačih naložb in potrošnje.

Opozarjajo tudi, da se glede na trenutno ravnanje ZDA odpirajo številne priložnosti za sklepanje novih trgovinskih dogovorov s partnerji, ki bodo iskali stabilnost in poštenost v trgovinskih odnosih. "To je zagotovo nekaj, kar EU v tem trenutku lahko ponudi," so prepričani v Siju. "Če bomo uspešni pri izkoriščanju takih priložnosti, se lahko dobavne verige prestavijo v EU, kar bi pozitivno vplivalo na domače gospodarstvo, na zviševanje industrijske aktivnosti, kar seveda ugodno vpliva tudi na porabo jekla," so dodali.

V skupini Sij sicer na tujih trgih ustvarijo približno 85 odstotkov prodaje. Največja trga sta Nemčija in Italija, posvečajo pa se tudi širitvi v ZDA. Te so zanje, kot so navedli, pomemben trg z dolgoročnim potencialom, kjer iščejo nove priložnosti in krepijo lokalno prisotnost. Lani so v ZDA ustvarili skoraj 10 odstotkov prihodkov od prodaje, kar je približno 16,5 odstotka več kot v 2023.

Z lastnim podjetjem Sij Americas so v ZDA prisotni že več kot 30 let, leta 2022 pa so za lažje poslovanje na ameriškem trgu vzpostavili tudi lastno, več kot 3000 kvadratnih metrov veliko skladišče blizu Chicaga v zvezni državi Illinois.

Tokratni nabor protiukrepov Evropske unije (EU) proti Trumpovim carinam je podprla tudi Slovenija. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je dejal, da je pričakovati še dodatne ukrepe, pri katerih bo prav tako veljal odlog uveljavitve. Pristojni minister meni, da bo treba v tem času vendarle doseči nek dogovor, saj da bo “norija teh trgovinskih vojn” pokopala tako Evropo kot ZDA. Han upa, da bo tudi Trump spoznal, da ta smer ni dobra za gospodarstvo.

Na vprašanje, kaj vse dogajanje zadnjih dni in tednov pomeni za Slovenijo, je odgovoril, da na ministrstvu tudi s pomočjo gospodarske zbornice in gospodarstva redno izvajajo analize glede učinkov. Za Slovenijo ta trenutek, tako Han, "še ni takšne katastrofe", je pa opozoril na posredne učinke zaradi vloge slovenske avtomobilske industrije v dobavnih verigah evropskih izdelovalcev avtomobilov.

Nasploh pa trenutno dogajanje Han ocenjuje kot zelo slabo za svetovno gospodarstvo in ne vidi pravega razloga, zakaj nekateri pri vseh težavah, ki jih že ima ta svet, ta trenutek razmere le še dodatno zaostrujejo. Treba je biti trezen ter na podlagi analiz sprejemati pametne odločitve, je prepričan minister.

Več si lahko preberete na povezavi: Slovenija podprla evropske ukrepe. Minister Han: Za nas še ni takšne katastrofe

Obsežne carine, ki jih je uvedel ameriški predsednik, kršijo temeljna pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in dokazujejo prepričanje Washingtona, "da ni več zavezan normam mednarodnega trgovinskega prava", je v pogovoru z novinarji dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Rusija, ki je od začetka vojne v Ukrajini poglobila gospodarske in politične odnose s Kitajsko, je od vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo previdna glede kritik na račun politik ameriškega predsednika. Vendar so nekateri pristojni v Moskvi v zadnjih dneh izrazili zaskrbljenost zaradi padanja cen nafte, ki so ključnega pomena za ruske javne finance, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Cene nafte so namreč, odkar je Trump napovedal obsežne carine na uvoz blaga v ZDA, padle, saj vlagatelje skrbi, da se bo zmanjšalo povpraševanje po tej surovini. "Vsak šok svetovnem gospodarstvu, ki grozi z upočasnitvijo gospodarske rasti in splošnim zmanjšanjem potrošnje, negativno vpliva na številne globalne procese," je dejala Zaharova.

Tudi guvernerka ruske centralne banke Elvira Nabjulina je na zaslišanju pred člani ruskega parlamenta trgovinsko vojno označila za veliko tveganje in dejala, da v svetovni trgovini trenutno prihaja do tektonskih sprememb. Po njenih besedah je težko oceniti, kam bodo te spremembe vodile svetovno gospodarstvo in kako bo to vplivalo na Rusijo, še navaja AFP.

Članice Evropske unije (EU) so potrdile protiukrepe na ameriške recipročne carine, ki z različnimi stopnjami za skoraj ves svet v celoti veljajo od danes. Za EU so v veljavi 20-odstotne dodatne carine.

Evropa vrača udarec s 25-odstotnimi carinami na številne ameriške izdelke, vključno z mandlji, pomarančnim sokom, perutnino, sojo, jeklom in aluminijem, tobakom in jahtami, piše Euronews. Evropska komisija sicer seznama še ni objavila.

Carine začnejo po poročanju bruseljskega spletnega portala veljati na različne datume, od 15. aprila do 1. decembra. Letno naj bi v proračun EU prinesle 22 milijard evrov, kar je nekoliko manj od finančnega učinka ameriških carin (26 milijard evrov).

Več si lahko preberete na povezavi: Evropa vrača udarec Trumpu: članice potrdile 25-odstotne carine na nekatere izdelke