Menu Item
Nekdanja glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je ruskega predsednika Vladimirja Putina označila za vojnega zločinca ter Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pozvala, naj izda nalog za njegovo aretacijo. Pravi, da jo vojna v Ukrajini spominja na tisto v nekdanji Jugoslaviji.
“Putin je vojni zločinec,” je v intervjuju, ki ga je danes objavil švicarski časnik Le Temps, dejala nekdanja glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in sodišča ZN za vojne zločine v Ruandi Carla Del Ponte. Poudarila je, da je izdaja mednarodnega naloga za njegovo aretacijo nujna, saj mora Putin, tako kot tudi drugi ruski voditelji, odgovarjati za zločine, storjene v Ukrajini po vdoru ruske vojske 24. februarja.
V petih tednih je bilo ubitih na tisoče Ukrajincev, več milijonov jih je moralo zapustiti svoje domove, v nekaterih mestih pa so bile zaradi bombardiranja uničene celotne soseske. “Gre za jasne vojne zločine,” je dejala nekdanja tožilka in dodala, da je šokirana nad prizori množičnih grobišč, ki jo spominjajo “na najhujše vojne v nekdanji Jugoslaviji”. “Upala sem, da nikoli več ne bom videla množičnih grobišč. Ti mrtvi imajo svojce, ki jih imajo radi, pa ne vedo, kaj se je zgodilo z njimi. To je nedopustno.”
Sodišče naj izda nalog za aretacijo
Carla Del Ponte poudarja, da je izdaja naloga za aretacijo znak, da je bilo “preiskovalno delo opravljeno”. To je edini instrument, ki obstaja za aretacijo storilca vojnega zločina in njegovo privedbo pred mednarodno sodišče, je dejala za Le Temps.
Kot je pojasnila, izdaja takšnega naloga še ne pomeni, da bo Putin aretiran. “Če bo ostal v Rusiji, ne bo nikoli aretiran. Vendar pa ne bo mogel zapustiti svoje države, kar bi bil že pomemben znak, da je proti njemu veliko držav,” je ocenila. “Najti je treba tudi dokaze, ki obremenjujejo visoke politične in vojaške uradnike. Zahtevno bo priti do vrha poveljniške verige in ugotoviti, kdo je načrtoval, ukazal in izvršil te vojne zločine,” je opozorila.
Tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča s sedežem v Haagu je 3. marca začelo predhodno preiskavo o morebitnih vojnih zločinih v Ukrajini, potem ko je prejelo podporo več kot 40 držav članic sodišča.
Ukrajina ni podpisnica Rimskega statuta, s katerim je bilo leta 1998 ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče, vendar je leta 2014 priznala pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča za kazniva dejanja, storjena na njenem ozemlju. Rusija je leta 2016 umaknila svoj podpis pod pogodbo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje