Čas za pomemben dogovor, ki bi preprečil nov val nasilja v Siriji, se izteka

V ponedeljek so v Siriji izbruhnili novi spopadi med kurdskimi borci Sirskih demokratičnih sil (SDF) in sirskimi vladnimi silami. V spopadih v Alepu je bil ubit civilist, še pet ljudi je bilo ranjenih.

Spopadi se niso zgodili po naključju. Med SDF in vladnimi silami namreč že nekaj časa vlada napetost, saj se morata strani do konca leta dogovoriti o vključitvi kurdskih borcev v državno vojsko.

Sirske demokratične sile so z združevanjem kurdskih oboroženih skupin nastale med državljansko vojno. Pod nadzorom imajo precejšen del severovzhodne Sirije in okolico drugega največjega mesta Alep. Vodilno vlogo v SDF imajo Ljudske obrambne enote (YPG), ki so povezane s Kurdsko delavsko stranko (PKK).

Poleg boja proti režimu Bašarja al Asada, ki je kurdsko prebivalstvo zanemarjal, so se SDF borile tudi proti Islamski državi, pri čemer so jih podpirale ZDA. Ob tem pa so si prizadevale doseči tudi določeno stopnjo avtonomije v pokrajini Rožava na severovzhodu Sirije, kar jim je do precejšnje mere tudi uspelo. Kurdi so bili tam pogosta tarča napadov Turčije, ki SDF označuje za teroristično organizacijo.

V lansko ofenzivo proti Asadovi vladi, ki jo je vodila s Turčijo povezana milica Hajat Tahrir al Šam, so bile vključena tudi SDF. Po padcu režima pa so se na severu Sirije večkrat spopadle proturške in kurdske sile. Nasilje, ki je terjalo več življenje, so prekinili marca s sklenitvijo dogovora o vključitvi avtonomnih kurdskih institucij v državno upravo.

SDF in Damask trmasto vsak na svoji strani

Do konca leta bi se morala vladnim silam priključiti tudi SDF. A se obe strani po poročanju Al Džazire nikakor ne moreta dogovoriti o načinu, kako kurdske borce vključiti v nastajajočo državno vojsko. SDF po poročanju katarskega medija hočejo, da se v vojsko vključijo njihove bojne enote, ki bi imele določeno stopnjo avtonomije. V Damasku zagovarjajo individualno integracijo borcev SDF brez možnosti avtonomije.

Reuters je sicer v petek poročal, da je sirska stran izrazila pripravljenost, da bi SDF svojih 50.000 borcev lahko ohranila v treh divizijah in nekaj manjših brigadah. V zameno bi se morale odreči nekaterim poveljniškim mestom in dovoliti sirski vojski, da lahko vstopi na kurdska ozemlja. Tiskovna agencija je ob tem še poročala, da strani kljub novi ponudbi potrebujeta nov krog pogovorov.

Kot je za Al Džaziro dejal poznavalec razmer v Siriji Thomas McGee z European University Institute, so stališča obeh strani povsem neskladna med seboj. "Da bi dosegli napredek, bi se morala ena stran ukloniti drugi. Za zdaj prevladuje status quo," je ocenil.

Poznavalci so v pogovorih za Al Džaziro opozorili tudi na to, da so SDF na severovzhodu Siriji dosegle precejšnjo avtonomijo, ki je sedaj nočejo kar tako izpustiti iz rok. "Pri samoobrambi in samoodločanju so Kurdi dosegli nekaj, česar še nikoli prej niso imeli, in tega ne želijo izgubiti," je povedal sirski pisatelj Robin Yassin-Kassab.

McGee je medtem prepričan, da je vlada v Damasku zamudila nekaj priložnosti, s katerimi bi skušala presekati nezaupanje med Kurdi in sirsko vlado. Pri tem je omenil simbolna dejanja, kot so priznanje kakšnega kurdskega praznika ali pa priznanje trpljenja te etnične skupine med Asadovo vladavino.

Več analitikov je za Al Džaziro izpostavilo bojazen, da bi ob neuspehu pogovorov med sirsko in kurdsko stranjo o vključevanju borcev lahko znova izbruhnilo nasilje, ki smo mu bili priča v prvih mesecih po padcu Asada.

Na kurdske borce pritiskata tudi Turčija in ZDA

V pogovore se je vpletla tudi Turčija, ki velja za zaveznico trenutne sirske vlade in predsednika Ahmeda Al Šare. Turški zunanji minister Hakan Fidan je za domače medije dejal, da sicer upa na mirno rešitev z dialogom in pogajanji. "A SDF se morajo zavedati, da relevantnim akterjem zmanjkuje potrpljenja," je namignil na možnost uporabe sile.

Turčija se namreč proti Kurdom doma in v sosednjih državah bori že desetletja, trenutno pa je v občutljivem procesu deeskalacije odnosa s PKK. Ta je po 40 letih boja za samostojno kurdsko državo in avtonomijo razorožila in umaknila iz Turčije.

V zadnjem obdobju so se s sirsko vlado in Al Šaro zbližale tudi ZDA. Washington je umaknil sankcije, predsednik Donald Trump pa se je že večkrat srečal z Al Šaro. Kljub preteklemu zavezništvu so tudi ZDA sedaj pozvale SDF, naj se vključijo v sirsko vladno administracijo. Trumpov odposlanec za Sirijo Tom Barrack je ob tem dejal, da si ZDA v Siriji ne želijo kurdske avtonomne ali polavtonomne pokrajine.