Cerkve v Nemčiji vse bolj samevajo, številne ukinjajo. A objekti že dobivajo nov namen

V Nemčiji so zaradi upada števila vernikov mnoge cerkve primorane zapreti svoja vrata. Samo v letu 2024 sta dve največji cerkvi – katoliška in protestantska – izgubili več kot milijon vernikov, bodisi zaradi izstopa iz cerkve bodisi zaradi smrti.

Trenutno več kot 45 odstotkov Nemcev še vedno pripada bodisi protestantski bodisi katoliški cerkvi. Pred tridesetimi leti je ta delež znašal skoraj 69 odstotkov. Zato cerkve zdaj ukinjajo oziroma desakralizirajo, poroča portal Deutsche Welle (DW).

Od leta 2000 je bilo ukinjenih že več sto katoliških in protestantskih cerkva po državi, po podatkih Nemške škofovske konference, naj bi med letoma 2000 in 2024 zaprli 611 katoliških in okoli 350 protestantskih cerkva.

In kaj se zgodi z nekdanjimi prostori bogoslužja? V nekaterih mestih, zlasti v Berlinu, je nekdanje cerkvene stavbe začela uporabljati rastoča pravoslavna skupnost, a gre predvsem za izjeme. Cerke se pogosto prodajajo, v Berlinu je trenutno kar precej cerkev, ki so na nepremičninskem trgu, nekatere pa dočaka bolj klavrna usoda, saj jih v nekaterih primerih tudi porušijo.

Nekatere pa popolnoma preuredijo in tako dobijo povsem novo, včasih tudi nepričakovano vsebino. Ena od takih je v mestu Jülich, med Kölnom in Aachnom, kjer deluje kolesarska trgovina.

Lastnik trgovine je za DW pojasnil, da ga je tamkajšnja župnija kar sama kontaktirala in ga povprašala, ali bi ga morda zanimala selitev kolesarske trgovine v cerkveno stavbo. Ker je bil v cerkvi krščen in je tam prejel tudi prvo obhajilo, jim ga ni bilo treba predolgo prepričevati. Cerkev je navzven videti popolnoma enako kot prej, le da je v njeni mogočni notranjosti zdaj ogromno koles in kolesarske opreme.

V Wettringenu, severno od Münstra, je samostan postal "nogometna cerkev", saj so v njej uredili notranje nogometno igrišče, ki je priljubljeno med tamkajšnjim prebivalstvom. V Kleveju nekdanja protestantska cerkev vstajenja danes služi kot boksarska dvorana. Bivše cerkve tako sedaj gostijo gostilne, knjižnice in knjigarne.

"Nikoli si ne bi mislila, da bom nekoč živela nad oltarjem"

V času, ko se Nemčija srečuje tudi s pomanjkanjem števila stanovanj, mnogi arhitekti preurejajo cerkvene stavbe v stanovanja. Eden od prvih večjih tovrstnih projektov se je zgodil v Essnu, kjer so protestantsko cerkev iz leta 1961, ki je zaprla svoja vrata leta 2008, preuredili v stanovanjski blok.

"Nikoli si ne bi mislila, da bom nekoč živela nad oltarjem," je za DW dejala ena od stanovalk. Nadstropje nižje deluje fizioterapevtska ambulanta. Direktorica Jessica Günther je dejala, da je stavbo odkrila po naključju, ko je iskala nove prostore.

Umetnostni zgodovinar Klaus-Martin Bresgott iz kulturnega urada protestantske cerkve v Nemčiji je skupaj s študenti arhitekture na primeru zaprte cerkve v Berlinu raziskoval, kako pomembni so nekdanji cerkveni prostori za ljudi in sosesko.

Ugotovili so, da je bila stavba, zgrajena med letoma 1902 in 1904, ko so ljudje gradili res monumentalne objekte, že takrat prevelika. Ker je zaradi upada vernikov že dlje časa zaprta, zdaj klavrno propada. Tamkajšnji prebivalci pa so povedali, da soseski primanjkuje kvalitetnih javnih prostorov, ki bi ponujali priložnosti za druženje in grajenje skupnosti.

"Časi se vedno spreminjajo – včasih so cerkve pomembnejše, v določenih obdobjih spet manj. Vemo, da so cerkve med Napoleonovimi vojnami desetletja služile kot hlevi za konje, pa so vendarle ostale. Zato tudi za takšne cerkve še vedno obstajajo priložnosti, da bi lahko ponovno koristile družbi. Ne smemo tako zganjati panike in jih zapirati ter rušiti," je Bresgott poudaril za DW.