Po prešteti večini glasov na volitvah v ustavodajno skupščino v Čilu, ki so potekale minuli konec tedna, kaže, da bo pri pisanju nove ustave sodelovalo veliko neodvisnih predstavnikov. Konservativna vlada predsednika Sebastián Piñere tako ni dosegla cilja, da bi zagotovila tretjino od 155 članov ustavodajne skupščine.

Neodvisni kandidati naj bi zasedli okoli 40 odstotkov mest v skupščini, ki bo pripravila osnutek nove čilske ustave. Leva opozicija, ki se zavzema za nov družbeni model z več proračunskimi sredstvi za izobraževanje, zdravstvo in socialno varnost, je prejela 33,22 odstotka glasov. Kandidati strank vladne koalicije, ki zagovarjajo sedanji sistem, ki daje prednost gospodarski rasti, so prejeli 20,8 odstotka glasov. 17 mest v skupščini je rezerviranih za predstavnike staroselcev, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Konservativni predsednik Piñera je po objavi delnih izidov dejal, da so državljani poslali sporočilo vladi in vsem tradicionalnim političnim silam. “Nismo se v zadostni meri prilagodili zahtevam ter željam državljanov in so nas premagale nove oblike izražanja in novo vodstvo”.

Za 155 mest se je potegovalo 1300 kandidatov

Politolog z univerze v prestolnici Santiago de Chile, Marcelo Mella ocenjuje, da je bila večina neodvisnih kandidatov obstrancev, ki niso člani strank in ki so kritični do tradicionalnih strank. Politolog Claudio Fuentes meni, da 40 odstotkov neodvisnih kandidatov ne prihaja iz strank, čeprav jih je veliko naklonjenih levi sredini, 60 odstotkov pa izhaja iz tradicionalno levih strank in komunistične stranke.

Za 155 mest v čilski ustavodajni skupščini se je potegovalo 1300 kandidatov, med katerimi je bila polovica žensk. Konec minulega tedna so sicer v Čilu volili tudi guvernerje, župane in lokalne svetnike. Volilna udeležba je bila nizka, 37-odstotna, kar je po ocenah AFP izraz nezadovoljstva ljudi. Volitve so sicer zaradi epidemije covida-19 potekale kar dva dni.

Nova ustava bo nadomestila sedanjo iz leta 1980, ki so jo sprejeli na vrhuncu vojaške diktature generala Augusta Pinocheta, ki je vladal med letoma 1973 in 1990. Mnogi ji pripisujejo, da blokira napredek enakosti v državi, ki ima eno najvišjih stopenj neenakosti med razvitimi gospodarstvi. Neenakost je bila tudi eden glavnih vzrokov protestov, ki so se začeli oktobra 2019.

Po mesecu dni in 36 mrtvih je vlada pristala na razpis referenduma o novi ustavi. Na njem so nato oktobra lani z 80-odstotno podporo volivci tudi izrazili nedvoumno podporo, da novo ustavo spišejo člani telesa, ki bo v celoti sestavljeno iz izvoljenih članov. Ustavodajna skupščina bo imela za pripravo nove ustave devet mesecev časa, o njej pa bodo volivci glasovali prihodnje leto.