Menu Item
Evropska komisija je danes predstavila skupni načrt za izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu, ki je začel veljati v torek, uporabljati pa se bo začel poleti 2026. V skupnem načrtu je Bruselj opredelil, kaj vse morajo članice storiti, da bodo pripravljene na izvajanje pakta. Zdaj morajo do decembra pripraviti nacionalne načrte.
“Zadnje dni je veliko zanimivih novic, vendar pa je bil tudi včeraj pomemben dan. Uradno je namreč začel veljati pakt o migracijah in azilu. To pomeni, da je zdaj pravna realnost v okviru prava EU in da se je začel odštevati čas do novega roka. Imamo natanko dve leti, da do 11. junija 2026 pakt uresničimo na terenu,” je ob predstavitvi skupnega načrta za izvajanje migracijskega pakta povedal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas.
Poudaril je, da bo to zelo zahtevna naloga, saj je zakonodaja zelo kompleksna. Dodal je, da članice nimajo enakega izhodišča. Ravno zato je danes komisija predstavila načrt, da bodo lahko čez dve leti vse skupaj začele izvajati novo evropsko migracijsko zakonodajo.
V načrtu so opredelili, kaj vse morajo članice storiti za to. Zakonodajni sveženj so razdelili na deset gradnikov, ki pa so po besedah evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson tesno povezani med seboj. Zato je treba uresničiti vse, je poudarila.
Predstavitev skupnega načrta v četrtek
Med gradniki so skupni informacijski sistem Eurodac, nov sistem za upravljanje migracij na zunanjih mejah EU, vzpostavitev ustreznih pogojev za življenje prosilcev za azil, pravični in učinkoviti azilni postopki, pa tudi postopki vračanja posameznikov, ki niso upravičeni do bivanja v EU, v države izvora.
Preostali gradniki so še vzpostavitev sistema, ki bo deloval in omogočal delitev odgovornosti med članicami, solidarnost, pripravljenost na krize, povezane z migracijami, varovanje temeljnih pravic prosilcev za azil in ranljivih oseb ter vključevanje migrantov v lokalno okolje.
Evropska komisija bo skupni načrt na četrtkovem zasedanju predstavila notranjim ministrom držav članic, ki bodo morale nato do 12. decembra v Bruselj posredovati nacionalne načrte izvajanja. Komisija jih je pozvala, naj že oktobra pošljejo osnutke načrtov, da jim bodo lahko pomagali pri pravočasni pripravi končne različice.
Johansson je na današnji predstavitvi v Bruslju članicam zagotovila podporo pri pripravi načrtov. Napovedala je, da bodo države v ta namen do jeseni obiskale tudi ekipe strokovnjakov s komisije.
3,6 milijarde evrov bruseljskega denarja
Bruselj bo države članice podprl tudi finančno. Za izvajanje pakta bo poleg sredstev iz nacionalnih proračunov v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027 na razpolago 3,6 milijarde evrov evropskih sredstev, je povedala komisarka.
Notranji ministri 15 članic EU so sicer sredi maja v pismu komisiji poudarili, da je treba poleg migracijskega pakta pripraviti dodatne ukrepe za preprečevanje nezakonitih migracij v Evropo. Kot primere možnih ukrepov so omenili sporazuma s Tunizijo in Turčijo, pa tudi dogovor med Italijo in Albanijo.
Komisarka je v današnjem odzivu na pismo poudarila, da je treba najprej uresničiti tisto, kar vključuje pakt, šele nato pa se lotiti dodatnih ukrepov. Tako Johansson kot Schinas sta sicer poudarila tudi pomen sodelovanja s tretjimi državami.
Podpredsednik komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, je članice pozval, naj v svoje načrte vključijo tudi zunanji vidik migracij, čeprav pakt tega področja ne ureja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!