Menu Item
Odkar je Rusija sprožila ofenzivo na Ukrajino, se v mnogih evropskih državah krepijo ideje o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Tudi zveza Nato svoje članice poziva, naj povečajo vojaške zmogljivosti in obrambne izdatke, piše CNN.
Pred začetkom obsežne ruske invazije na Ukrajino so bili mnogi, tudi v Kijevu, skeptični, da bi se lahko v Evropo vrnila velika vojna. Po več kot dveh letih spopadov se na področju naborništva v posameznih državah v Evropi dogajajo velike spremembe, ki so bile še ne dolgo nazaj nepredstavljive.
Več evropskih držav je zaradi vse večje grožnje Rusije ponovno uvedlo ali razširilo obvezno služenje vojaškega roka, ob tem pa se krepijo tudi politike za krepitev obrambnih zmogljivosti, kar bi se lahko verjetno še povečalo.
“Ugotavljamo, da bomo morda morali prilagoditi način mobilizacije ljudi za vojno in način proizvodnje vojaške opreme ter rekrutiranja in usposabljanja osebja,” je za CNN dejal Robert Hamilton, vodja raziskovalnega oddelka za Evrazijo pri Inštitutu za raziskovanje politike, ki je 30 let služil tudi kot častnik v ameriški vojski.
“Tragično je, da se leta 2024 spopadamo z vprašanji, kako mobilizirati milijone ljudi, ki bi jih morali potencialno poslati na prve bojne linije. Dejanje Rusije so nas pripeljala do te točke,” je dodal.
Tveganje za začetek večje vojne v Evropi se je povečalo, potem ko se je ruski predsednik Vladimir Putin “končno zatekel k odprtemu konfliktu v Ukrajini” in si prizadeva za “ponovno vzpostavitev sovjetskega imperija”, je dejal general Wesley Clark, ki je bil vrhovni poveljnik zavezniških sil Nata v Evropi.
“Tako smo v Evropi dobili vojno, za katero si nikoli nismo mislili, da jo bomo še kdaj doživeli,” je dodal Clark, ki je vodil Natove sile med vojno na Kosovu. “Ni jasno, ali gre za novo hladno vojno ali za nastajajočo večjo vojno, vendar je to neposredno opozorilo zvezi Nato, da je treba obnoviti svojo obrambo,” je za CNN rekel Clark.
Med prizadevanja za povečanje in obnovitev obrambe pa sodi tudi naborništvo.
Vrnitev naborništva poudarja novo realnost
Številne evropske države so po koncu hladne vojne ukinile obvezno naborništvo, vendar ga je več držav – zlasti v Skandinaviji in baltskih državah – v zadnjih letih ponovno uvedlo, predvsem zaradi ruske grožnje. V nekaterih državah je izogibanje ali opustitev naborništva kaznivo dejanje, za katero je zagrožena denarna ali celo zaporna kazen.
Latvija je zadnja država, ki je uvedla naborništvo. Obvezno služenje vojaškega roka je bilo ponovno uvedeno 1. januarja letos, potem ko je bilo leta 2006 ukinjeno. Moški državljani bodo vpoklicani k obveznemu služenju vojaškega roka v obdobju 12 mesecev po dopolnjenem 18. letu starosti ali po zaključku šolanja za tiste, ki so še v izobraževalnem sistemu.
“Sprva je bilo veliko nasprotovanja,” je pojasnil 20-letni študent Artur Pilacis. Sam na nabor še ni šel, se pa je prostovoljno udeležil enomesečnega vojaškega tečaja.
Toda kmalu je potreba po državni obrambni službi postala jasna, je dejal in dodal: “V resnici ni bilo možnosti, da bi zaradi neizprosne agresije v Ukrajini lahko stali ob strani in mislili, da bodo stvari šle naprej, kot so nekoč.”
Norveška je aprila predstavila ambiciozen dolgoročni načrt, ki bo skoraj podvojil obrambni proračun države in oboroženim silam dodal več kot 20.000 nabornikov, zaposlenih in rezervistov.
“Potrebujemo obrambo, ki bo ustrezala namenu v nastajajočem varnostnem okolju,” je dejal norveški premier Jonas Gahr Støre.
Naborništvo je na Norveškem obvezno, leta 2015 pa je država postala prva članica zveze Nato, ki je pod enakimi pogoji uvedla naborništvo za moške in ženske.
26-letni študent ekonomije Jens Bartens je vojaško usposabljanje končal pri 19 letih. “Vesel sem, da sem ga opravil, saj sem se v tem letu naučil veliko stvari, ki se jih drugače ne bi – o sebi, o svojih fizičnih in duševnih mejah in sposobnosti in tudi o timskem delu. Je povsem drugačen način življenja,” je dejal.
“Pripravljen sem se boriti za svojo državo, če bi bilo treba, ker verjamem v vrednote, na katerih temelji norveška družba, in verjamem, da se je za te vrednote vključevanja, enakosti in demokracije vredno boriti,” je dodal.
25-letni Max Henrik Arvidson je bil vpoklican v norveško vojsko za eno leto med letoma 2019 in 2020. Tako kot Bartens tudi on meni, da je služenje vojaškega roka nujna dolžnost.
“Vem, da se lahko proti še večji ruski agresiji zoperstavimo le tako, da Ukrajini še naprej dobavljamo orožje in pomoč, hkrati pa smo močnejši v zvezi Nato in Evropski uniji, če stopimo skupaj,” je dejal.
Velik miselni preskok
Razprave o ponovni uvedbi naborništva potekajo tudi v drugih evropskih državah. V Združenem kraljestvu so konservativci v svoji neuspeli volilni kampanji predstavili zamisel o služenju vojaškega roka.
Morda najbolj presenetljiva sprememba pa se dogaja v Nemčiji, ki je od konca druge svetovne vojne gojila odpor do militarizacije. Nemčija je letos prvič po hladni vojni posodobila svoj načrt, če bi v Evropi izbruhnil večji konflikt, obrambni minister Boris Pistorius pa je junija predstavil predlog novega prostovoljnega služenja vojaškega roka.
“Do leta 2029 moramo biti pripravljeni na vojno,” je dejal Pistorius.
“Zdaj poteka razprava, to je prvi korak, se pa to ne bo zgodilo čez noč, saj gre za velik miselni premik,” pa je za CNN dejal Sean Monaghan, gostujoči sodelavec v programu za Evropo, Rusijo in Evrazijo v Centru za strateške in mednarodne študije.
Vsi pa niso pripravljeni odgovoriti na poziv na naborništvo. V Litvi, na primer, so mnenja o služenju vojaškega roka med študenti različna, pravi Paulius Vaitiekus, predsednik litovske nacionalne študentske zveze.
Odkar je država leta 2015 zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer ponovno uvedla obvezno služenje vojaškega roka, je vsako leta za obdobje devetih mesecev vpoklicanih približno 4.000 Litovcev, starih med 18 in 26 let. Vaitiekus je povedal, da so študentje sprožili pobude za pošiljanje zalog na ukrajinsko fronto.
“Pojavil se je premik v miselnosti mladih k večji aktivaciji, čeprav ne v smeri naborništva,” je dodal.
Ker je naborništvo v nekaterih državah še vedno nepriljubljena tema, si Nato prizadeva doseči svoj novi cilj, in sicer, da bi bilo 300.000 pripravnikov pripravljenih za aktivacijo v enem mesecu in še pol milijona v šestih mesecih, je dejal Sean Monaghan.
“Medtem ko je Nato sporočil, da je ta cilj že dosežen, pa bodo imele države članice EU težave. Nato se za doseganje cilja zanaša na ameriške sile, evropske zaveznice pa bodo morale najti nove načine za pridobivanje osebja. Nekaj se mora zgoditi,” je dejal. Druga težava po njegovi oceni pa je ta, da bi ta cilj Natu omogočil le razmeroma kratke spopade, ki bi lahko trajali najdlje šest mesecev.
Primeri velikih strateških rezervnih sil
Možna rešitev tega problema je vitkejša in sodobnejša vojska. Finska, ena od zadnjih članic, ki se je pridružila zavezništvu, je sposobna aktivirati več kot 900.000 rezervistov, pri čemer je 280.000 pripadnikov vojske pripravljenih na takojšen odziv, če je to potrebno. Finske obrambne sile sicer v času miru zaposlujejo le približno 13.000 ljudi, vključno s civilnim osebjem.
Finska je dober zgled, saj je njene rezervne sile mogoče vključiti v zelo majhne aktivne sile, je dejal Hamilton. Pojasnil je, da je bila Finska zgodovinsko gledano “vklenjena” med Nato in Sovjetsko zvezo, a ni bila povezana z nobeno od njiju, zato se je morala biti sposobna braniti sama.
Norveška in Švedska, slednja je tudi najnovejša članica zveze Nato, imata podobne modele in obe vzdržujeta veliko število rezervistov, čeprav ne toliko kot Finska. Švedska, kjer je naborništvo zdaj tudi nevtralno na spol, je leta 2024 vpoklicala približno 7.000 posameznikov, po podatkih švedskih oboroženih sil pa se bo to število leta 2025 povečalo na 8.000.
Od začetka vojne v Ukrajini je mogoče opaziti, da sta se v tej državi spremenila tako znanje kot tudi odnos, pravijo poznavalci.
“Na Švedskem je sicer naborništvo v veljavi od leta 1901, zato je na neki način res že del naše kulture,” je za CNN dejala Marinette Nyh Radebo, vodja komuniciranja v agenciji, ki pomaga preverjati nabornike in poroča obrambnemu ministrstvu.
“Ko je bil nabor ponovno aktiviran, smo na začetku rekli, da je koristen za življenjepis, na primer, za prijavo na novo delovno mesto. Danes pa je naša komunikacija bolj podobna temu, da je to dolžnost, ki jo moraš opraviti za Švedsko,” je dejala.
Ali je Nato pripravljen na vojno?
Zveza Nato je v zadnjem desetletju revidirala svojo strategijo in povečala zmogljivosti kot odgovor na vse večjo grožnjo s strani Rusije.
Ruski obsežni napad na Ukrajino leta 2022, ki je sledil njeni podpori proruskim separatistom v vzhodni Ukrajini in nezakoniti priključitvi Krima leta 2014, je zaveznike neizogibno spodbudil k ponovni presoji, ali so pripravljeni na vojno in krepitev obrambe.
“Od leta 2014 je Nato doživel najpomembnejšo preobrazbo naše kolektivne obrambe v eni generaciji,” je za CNN dejala Natova predstavnica za medije Farah Dakhlallah, in dodala: “Vzpostavili smo najobsežnejše obrambne načrte po hladni vojni, trenutno je v visoki pripravljenosti več kot 500.000 vojakov.”
Vendar pa države članice zavezništva neprestano pozivajo, da naj še hitreje povečajo svoje vojaške in obrambne zmogljivosti.
Čeprav so zaveznice Nata “vsekakor pripravljene na boj tudi nocoj”, pa se še vedno postavlja vprašanje, ali so pripravljene na dolgotrajno vojno, kot je ta v Ukrajini, pravi Monaghan in poudarja, da je treba na številnih področjih še veliko postoriti. Med ta področja uvršča industrijske zmogljivosti, obrambne izdatke in družbeno odpornost, kjer bi se pojavilo vprašanje naborništva.
O načinu rekrutiranja in usposabljanja vojaškega osebja odločajo posamezne države, je dejala Dakhlallah in dodala, da ima približno tretjina članic Nata določeno obliko obveznega služenja vojaškega roka.
“Nekatere zaveznice razmišljajo o naboru, vendar kot zavezništvo ne predpisujemo obveznega služenja vojaškega roka. Pomembno je, da imajo zaveznice še naprej sposobne oborožene sile za zaščito našega ozemlja in prebivalstva,” je dejala Natova predstavnica.
Poleg spopadov v Ukrajini je Rusija po mnenju strokovnjakov po vsej Evropi začela tudi hibridno vojno, ki vključuje napade na infrastrukturo, kibernetske napade, dezinformacije, sabotaže, vmešavanje v volitve in uporabo migracij za širjenje napetosti.
“Vse to je v zadnjem obdobju postalo le še bolj agresivno, kar za države zveze Nato pomeni, da se soočajo z zelo drugačnimi geopolitičnimi razmerami, kot so se v zadnjih nekaj desetletjih,” je dejal Monaghan.
Razmere bi lahko še dodatno zapletle novembrske predsedniške volitve v ZDA. Če se bo v Belo hišo vrnil nekdanji predsednik Donald Trump, ki je dejal, da bi Rusijo spodbudil, naj z vsako državo članico Nata, ki ne izpolnjuje smernic zavezništva glede obrambnih izdatkov, kar hoče, bodo stvari videti povsem drugače.
“Mislim, da se voditelji držav članic Nata zelo dobro zavedajo, da morajo sodelovati, in da obstaja želja po tem,” ocenjuje Clark.
“V demokracijah se neradi pripravljamo na vojno, ne želimo razmišljati o teh stvareh, vendar pa mislim, da se bodo ljudje odzvali na okoliščine, ki jih vidijo,” je še dodal.,
Avtorica članka: Radina Gigova/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje