Covid-19 je vplival tudi na razmere na Luni

Foto: PROFIMEDIA

Pri Nasi so opazili nenavadno povezavo med pandemijo covida-19 in razmerami na Luni. Med zaporami na Zemlji se je ohladilo Lunino površje.

Pandemija covida-19 je na Zemlji povzročila vidne spremembe. Ne le pri ljudeh in družbi kot celoti, pač pa tudi v naravi.

Zaradi ukrepov, s katerimi so vlade držav skušale ustaviti ali upočasniti širjenje bolezni, so se skoraj v hipu spremenile življenjske navade milijard ljudi. Na neki točki, v začetku aprila 2020, je bilo približno polovici svetovnega prebivalstva ukazano, naj ostane doma, ali pa je bila pod nekakšno policijsko uro, piše portal IFL Science.

Ta sprememba pa je pustila posledice tudi v naravi. Eni najbolj vidnih sta bili zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in onesnaženja. Zdaj pa, glede na podatke, ki jih je zbrala ameriška vesoljska agencija Nasa, kaže, da je vpliv pandemije segel celo na Luno.

Trditev se sliši fantastično, vendar podatki kažejo, da je to zelo verjetno. Zakaj gre?

Luna je z našim planetom plimsko povezana. To pomeni, da se njena hitrost vrtenja okoli osi ujema s časom, ki ga potrebuje, da obkroži Zemljo. Zato je Zemlji bližnja stran vedno obrnjena proti našemu planetu. Na tej strani, ki so jo človeške odprave in plovila v preteklih desetletjih večkrat obiskale, so nameščene tudi različne merilne naprave. Mnoge od teh zbirajo podatke o temperaturi na površju Lune.

Ekipa iz Nase, ki je analizirala podatke merilnih naprav na Luni, pa je ugotovila, da so med aprilom in majem 2020, ko je bil svet najbolj blokiran, temperature na bližnji strani Lune v času, ko tam vlada noč, nenormalno padle v primerjavi z vrednostmi istega obdobja v prejšnjih in kasnejših letih.

Meritve so pokazale, da je bila razlika v temperaturi kar 8 do 10 Kelvinov (toliko tudi v Celzijevih stopinjah). Ko so raziskovali možne vzroke za ta padec, so za najbolj verjetnega sprva šteli aktivnost sončnih peg, vendar pa povezave niso našli. Zato so začeli razmišljati, da je za padec temperature morda kriva Zemlja.

Razlaga je malce obsežnejša, a jo je mogoče razumeti. Tako Luno kot Zemljo obseva Sonce. Obe del tega sevanja odbijata nazaj v vesolje. Ta odboj je na Luni precej konstanten, ker se sevanje odbija samo z njene površine, na Zemlji pa ne, ker ima naš planet atmosfero. Ta nekaj sevanja vpije, nekaj spusti na površino, nekaj pa ga odbije. Več kot je v atmosferi oblakov, več Sončevega sevanja se odbije.

Ko na Lunini polovici, ki je Zemlji bližje, vlada noč (na Zemlji to obdobje imenujemo mlaj), ta stran prejema le sevanje, ki se odbija od Zemlje. Če je Zemljino ozračje prekrito z oblaki, je tega sevanja, kot rečeno, več.

Ko pa so se človeške dejavnosti v času pandemije spremenile in je bilo v našem ozračju manj onesnaženja, je bilo manj tudi oblakov, zato se je proti Luni odbijalo manj sevanja in temperatura na njenem površju je bila zato nižja. Zato se zdi, pišejo znanstveniki, da so zapore zaradi pandemije covida-19 nehote za kratek čas povzročile tudi hladnejšo površino Lune.

Študija je objavljena v znanstveni reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society: Letters.