Covid pričakovano življenjsko dobo znižal na raven izpred 12 let

REUTERS/Aly Song

Pandemija covida-19 je močno vplivala na svetovno zdravstveno statistiko in obrnila trend podaljšanja pričakovane življenjske dobe, kaže zadnje poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). V letih 2021 in 2022 je bil covid med tremi glavnimi vzroki smrti v svetu, vendar so nenalezljive bolezni še vedno vzrok treh četrtin vseh smrti. Medtem so se dolgotrajna pogajanja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o novem sporazumu glede preprečevanja pandemij danes zaključila brez končnega dogovora.

Pandemija covida-19 je v samo dveh letih izničila skoraj desetletje napredka pri izboljšanju pričakovane življenjske dobe. Leta 2020 je bil covid-19 tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, leta 2021 pa drugi.

Med letoma 2019 in 2021 se je svetovna pričakovana življenjska doba ob rojstvu znižala za 1,8 leta na 71,4 leta. Nazadnje je bila na tej ravni leta 2012 in od takrat je vztrajno naraščala, razkriva danes objavljeno poročilo WHO z naslovom Svetovna zdravstvena statistika 2024.

Čeprav je pandemija covida-19 – bolezni, ki jo povzroča okužba z novim koronavirusom – močno vplivala na svetovno zdravstveno statistiko, so nenalezljive bolezni še vedno vzrok približno treh četrtin vseh smrti. Po podatkih WHO je bilo leta 2019 približno 74 odstotkov smrti po vsem svetu posledica ishemične bolezni srca in kapi, raka, kronične obstruktivne pljučne bolezni, Alzheimerjeve in drugih demenc ter sladkorne bolezni.

Uradno sedem milijonov smrti, povezanih s covidom-19. Neuradno še veliko več

Do maja letos so WHO poročali o približno sedmih milijonih primerov smrti, povezanih s covidom-19, po vsem svetu. Vendar pa je število neprijavljenih primerov mnogo večje, deloma zato, ker niso zabeleženi vsi primeri ali pa so pogosto zabeleženi vzroki, kot je odpoved srca ali organov, vendar bi jih lahko povzročila okužba z novim koronavirusom.

Poročilo opozarja tudi na resen in kompleksen problem podhranjenosti, ki obstaja skupaj s prekomerno telesno težo in debelostjo. Leta 2022 je bila več kot milijarda ljudi, starih pet let in več, predebelih. Tudi 37 milijonov otrok, mlajših od pet let, je imelo prekomerno telesno težo.

Na drugi strani je imelo več kot pol milijarde ljudi prenizko telesno težo. Skrb vzbujajoča je tudi podhranjenost otrok, saj je bilo približno 200 milijonov otrok, mlajših od pet let, premajhnih glede na starost ali presuhih glede na svojo višino.

Foto: Profimedia

Pogajanja glede sporazuma WHO o preprečevanju pandemij zaključena brez preboja

Dolgotrajna pogajanja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o novem sporazumu glede preprečevanja pandemij so se danes zaključila brez končnega dogovora. Sporazum naj bi države članice WHO po napovedih potrjevale na bližajočem se zasedanju generalne skupščine WHO, vendar je to po današnjem razvoju dogodkov malo verjetno. “To ni neuspeh. Ničesar ne smete obžalovati, saj ste se potrudili po svojih najboljših močeh,” je danes po koncu pogovorov v Ženevi dejal generalni sekretar WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Države članice WHO po navedbah AFP sicer podpirajo nadaljnja prizadevanja za oblikovanje sporazuma. Tedros jih je ob tem pozval, naj to razumejo kot “dobro priložnost, da se ponovno okrepijo, preusmerijo in se še bolj zavzamejo za to, da bi dosegli, kar si želimo”.

194 državam članicam organizacije skupaj s pogajalci tako v nasprotju z željami vodstva WHO ni uspelo doseči dogovora pred začetkom 77. zasedanja Svetovne zdravstvene skupščine (WHA), najvišjega organa WHO, ki bo med 27. majem in 1. junijem potekalo v Ženevi.

Napovedovalo se je, da bi lahko na zasedanju odločali tudi o novem sporazumu glede preprečevanja pandemij in spremembah mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Dokumenta so začeli pripravljati zaradi vseh težav po izbruhu preteklih pandemij, tudi pandemije covida-19. Predloga besedil temeljita na večji solidarnosti med razvitimi državami in državami v razvoju, predlagala pa ju je Evropska unija. Pogajanja so potekala za vsak dokument posebej.