Čustveno srečanje: mati po 45 letih znova videla svoji hčeri dvojčici (VIDEO)

Čilenka Maria Veronica Soto je prvič po 45 letih znova videla svoji hčeri Mario Beatrice in Adelio Rose Mereu Chesso. Nazadnje ju je videla leta 1979, ko sta bili stari osem mesecev, zato je bilo ponovno srečanje zelo čustveno. Dvojčici sta sicer ves čas vedeli, da sta bili posvojeni v Čilu, a matere nista poznali.

Leta 1979, ko je bil Čile pod diktaturo generala Augusta Pinocheta, je 19-letna Soto rodila dvojčici v obalnem mestu Hualpén v provinci Biobío. Po rutinskem zdravniškem pregledu, ko sta bili dvojčici stari osem mesecev, so ji zdravniki dejali, da morata ostati na opazovanju.

"Otroci tišine"

A kmalu zatem so ji deklici odvzeli, češ da ju ne hrani ustrezno. Ko se je obrnila na policijo, jo je ta napotila na sodišče. Tam je izvedela, da sta bili deklici že oddani v posvojitev italijanskemu paru, kasneje pa je izvedela še, da so bili tudi njuni rojstni listi ponarejeni. V njih je namreč pisalo, da imeni njunih staršev nista znani.

Po navedbah čilskih oblasti so med Pinochetovo diktaturo od leta 1973 do 1990 na tisoče otrok ukradli biološkim materam in jih prodali v posvojitev, večinoma parom iz ZDA in Evrope. V Čilu so znani kot "otroci tišine".

Nekateri dojenčki so bili odvzeti predvsem ranljivim, revnim materam in nezakonito prodani posvojitvenim agencijam, kar se je zgodilo tudi hčerama Marie Veronice Soto. V času represivne diktature, ko so številni nasprotniki režima preprosto izginili z obličja Zemlje, so glasovi obupanih žensk, ki so jim bili odvzeti otroci, ostali neslišani.

"Danes je drugače, saj je ženski glas slišan. Takrat nas ni hotel slišati nihče. Ženske nismo smele povedati, kaj si mislimo, kot lahko to počnemo danes," je dejala Soto. Kot pravi, ni nikoli izgubila upanja, da bo nekoč znova objela svoji hčerki. Ni pa si predstavljala, da bo to trajalo 45 let. "Mamica vaju je ves čas iskala," jima je povedala med objemom, polnim solz.

Leta 2020 se je odločila, da bo poslala vzorec v ameriško bazo DNK, ki jo upravlja My Heritage, spletna platforma za raziskovanje družinske zgodovine. Baza pomaga povezovati otroke z njihovimi biološkimi starši. "Rekla sem si: ‘V tej mali kuverti so vse moje sanje, da najdem svoji deklici.’ In potem se je zgodilo," je dejala Soto.

"Iskala sem, dokler nisem našla svojih deklic"

A šele letos je sin ene od dvojčic oddal DNK-vzorec v imenu svoje mame. Ujemanje je bilo potrjeno. To je sprožilo večmesečno načrtovanje in številne klice med dvojčicama, njuno materjo in njeno družino v Čilu.

Desetega septembra sta dvojčici prileteli iz Italije v Concepción. Običajno mirno letališče je oživelo. Poleg Soto in njene razširjene družine jih je pričakala še množica novinarjev in predstavnikov oblasti.

"Toliko čustev in res, res, srečni sva, ker sva končno našli svojo mamo ... želiva biti z njo, z družino, z vsemi brati, strici, bratranci, z vsemi!" je v imenu obeh povedala Maria Beatrice Mereu Chessa. "Bog me je uslišal," je po srečanju dejala Soto. "Zame je to, kot bi znova rodila svoji hčerki – a tokrat odrasli."

Soto in njeni dvojčici pravijo, da sta bili v tem primeru zavedeni obe družini – njihova v Čilu in družina posvojiteljev v Italiji, saj ti niso vedeli, da sta deklici bili odvzeti biološki materi brez njenega soglasja.

Čeprav je skoraj pol stoletja preživela ločena od svojih dvojčic, se Soto kljub vsemu šteje za zelo srečno. Številne matere, pravi, svojih izgubljenih otrok še niso našle – nekatere so umrle, ne da bi dočakale ta trenutek, kot ga je ona.

"Boj se ne sme končati. Iskala sem, dokler nisem našla svojih deklic. Zato pravim materam: ne nehajte iskati. Trkajte na vrata, ker je danes zaradi tehnologije veliko več možnosti," je povedala Soto.

PODKAST O ZDRAVJU: Največja napaka pri prehrani, ki jo dela večina ljudi