Dan D za resolucijo o Srebrenici: "Naš boj žal še zdaleč ni končan"

Pokopališče v Srebrenici (Foto: Denis Sadiković/N1)

Popoldne bodo predstavniki držav v Generalni skupščini Združenih narodov na glasovanju odločali o resoluciji o genocidu v Srebrenici. Ta prinaša razglasitev mednarodnega dneva spomina na grozodejstva in poziva k obsodbi zanikanja genocida. Proti resoluciji se srdito borijo v Srbiji s predsednikom Aleksandrom Vučićem na čelu, ki je pred odhodom v New York prejel blagoslov srbskega patriarha. Kaj pa bi morebitno sprejetje resolucije sploh pomenilo?

V Generalni skupščini Združenih narodov bodo popoldne glasovali o resoluciji o genocidu v Srebrenici. Pobudnici priprave besedila sta bili Nemčija in Ruanda, pridružila pa se jima je vrsta drugih držav, med njimi Slovenija.

Glavna novost, ki jo prinaša, bi bila uvedba mednarodnega dne spomina na genocid v Srebrenici, ki bi ga vsako leto obeležili 11. julija. Na ta datum so namreč sile bosanskih Srbov vstopile v Srebrenico. Še en zelo pomemben sklep je poziv članicam Združenih narodov, da “brez zadržkov obsodijo vsakršno zanikanje genocida v Srebrenici” in ugotovljena dejstva ohranijo skozi izobraževalni sistem. Pri tem v resoluciji članice pozivajo k obsodbi poveličevanja odgovornih za genocid v Srebrenici in drugih obsojenih vojnih zločincev.

V resoluciji lahko preberemo še poziv k identifikaciji in iskanju še neodkritih trupel žrtev genocida, nadaljevanju kazenskega pregona odgovornih, ki še niso bili obsojeni, in k ohranjanju spomina ter ozaveščanju o genocidu.

Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je leta 2004 razsodilo, da so zločini v Srebrenici julija 1995, ki so jih zagrešile srbske sile in v katerih je umrlo ali izginilo več kot 8.000 ljudi, genocid. Sodbo je tri leta za tem potrdilo še Meddržavno sodišče.

Vučića in Dodika pred odhodom v ZN blagoslovil patriarh

Pripravo resolucije in postopke v generalni skupščini so spremljale burne reakcije in ostre besede, sprejetju dokumenta pa najbolj nasprotuje Srbija s svojima zaveznicama Rusijo in Kitajsko. “Grem v New York, kjer se bom boril z vso močjo in srcem za prihodnost naše države, je v ponedeljek pred odhodom v ZDA na Instagramu zapisal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Kako prelomen naj bi bil ta trenutek za Srbijo, je Vučić v ponedeljek skušal pokazati tudi s tem, da je patriarha srbske Pravoslavne cerkve Porfirija zaprosil za blagoslov. Pri tem lahko hitro povlečemo vzporednice s Slobodanom Miloševićem, ki je v 90. letih blagoslov poglavarja srbske pravoslavne cerkve prejel pred odhodom v Dayton na podpis sporazuma, ki je končal krvavo vojno v Bosni in Hercegovini.

Aleksandar Vučić in Milorad Dodik prejemata patriarhov blagosolv — Aleksandar Vučić in Milorad Dodik prejemata patriarhov blagoslov (Foto: buducnostsrbijeav/Instagram)

Dva dneva pred odločilnim glasovanjem je srbski zunanji minister Marko Đurić dejal, da srbska delegacija intenzivno lobira med državami, da bi glasovale proti. “Afriške, azijske in latinskoameriške države se soočajo s političnim izsiljevanjem, zato uporabljamo vso verodostojnost, ki smo si jo pridobili z načelno politiko, po kateri smo znani,” je po pisanju N1 Beograd dejal Đurić, ki pričakuje boj do konca. Lobiranje je nekaj sadov že obrodilo. Poleg Rusije sta Beogradu glas proti obljubila Madžarska in Gabon.

V Srbiji vladajoči opozarjajo na po njihovem mnenju sporno pripravo resolucije, med katero se države niso posvetovale z lokalnimi skupnostmi in državami, vpletenimi v vojni. V zadnjih mesecih so izpostavili tudi, da bi s sprejetjem resolucije razlikovali med žrtvami vojne ob razpadu Jugoslavije in sprožili nove delitve na Balkanu. Na to je v kolumni za bruseljski Politico opozoril tudi minister Đurić, ki je zapisal, da “le politični skrajneži zanikajo, da so bili v Srebrenici storjeni nepopisni zločini”.

A srbski zunanji minister v celotnem prispevku besedo genocid uporabi le na mestu, ko izpostavlja morebitno spornost uporabe te besede v resoluciji. Kot je zapisal, prepušča razpravo o opredelitvi genocida v mednarodnem pravu strokovnjakom, ob tem pa spomni, da “so številni vodilni znanstveniki podvomili o njegovi uporabi v primeru Srebrenice”.

Dodik na aprilskem protestu v Banjaluki proti resoluciji o Srebrenici (Foto: PROFIMEDIA)

Ob boku Vučića je v beograjski cerkvi svetega Save blagoslov prejel tudi predsednik entitete Republike Srbske Milorad Dodik, ki je bil prav tako eden od glavnih borcev proti resoluciji. V zanj značilnih izjavah jo je označil za “provokacijo bošnjaških politikov in njihovih zahodnih sponzorjev” ter poskus očrnitve Srbov. Dodik, ki zanika genocid v Srebrenici, je vnovič zagrozil z odcepitvijo srbske entitete in v Banjaluki organiziral protestne shode, kamor so prišli tudi srbski politiki.

Dodik: Predlagali bomo miren razhod BiH

V sredo je parlament Republike Srbske sprejel protestno izjavo, s katero zahteva umik resolucije. Tamkajšnji politični vrh poudarja, da bi sprejem resolucije lahko ogrozil mir, varnost in sožitje v BiH. Dodik pa je ob tem poudaril, da bo vlada Republike Srbske predlagala miren razhod BiH. Ocenil je še, da bi sprejem resolucije pomenil simboličen konec večetnične države.

Ponovno odprtje poglavja in možnost tožbe BiH proti Srbiji?

Zakaj je predlagana resolucija tako pomembna in ji nekateri tako odločno nasprotujejo? Za domačine iz Srebrenice je pomembno mednarodno priznanje njihovega trpljenja, je pred časom v Združenih narodih izpostavil kustos Spominskega centra v Srebrenici Azir Osmanović, ki je genocid preživel. “Naš boj žal še zdaleč ni končan. Vsakodnevno smo izpostavljeni divjemu in neusmiljenemu zanikanju genocida in zgodovinskemu revizionizmu. ZN bi moral temu enkrat za vselej narediti konec, da nihče na svetu nikoli ne bi delil naše usode,” je po poročanju N1 Sarajevo dejal Osmanović.

S sprejetjem resolucije bi politiki v Srbiji in Republiki Srbski težje zavračali obstoja genocida v Srebrenici, bi pa lahko glasovanje v generalni skupščini imelo tudi drugačne posledice. Kot je za televizijo Al Džazira izpostavila profesorica vzhodnoevropskih študij na Univerzi v Amsterdamu Nevenka Tromp, bi lahko BiH s sprejetjem resolucije ponovno tožila Srbijo zaradi genocida.

Meddržavno sodišče je leta 2007 namreč razsodilo, da Srbija ni preprečila genocida, da pa ni dovolj dokazov o njeni odgovornosti zanj. BiH bi po besedah profesorice lahko našla tretjo, prijateljsko državo, ki bi sprožila novo tožbo proti Srbiji, podobno, kot je to nedavno v imenu Palestine storila Južna Afrika. “Srbija vse to spremlja z veliko zaskrbljenostjo, saj to pomeni, da zgodba o odgovornosti za genocid zanjo še ni končana,” je dejala Tromp in ob tem opozorila, da bi se lahko znova odprlo tudi vprašanje izplačila vojnih reparacij in odškodnin žrtvam genocida.