Dan žalosti: 26 let po genocidu v Srebrenici pokopali še 19 žrtev

Faruk Zametica/N1

Danes mineva 26 let od genocida v Srebrenici, ko so sile bosanskih Srbov ubile več kot 8000 bošnjaških moških in fantov. Na slovesnosti so pokopali posmrtne ostanke 19 žrtev.

V Bosni in Hercegovini danes obeležujejo spomin na genocid v Srebrenici, ko so sile bosanskih Srbov ubile več kot 8000 bošnjaških moških in fantov. Ob tej priložnosti je v Potočarih potekala slovesnost, na kateri so pokopali posmrtne ostanke 19 žrtev genocida.

Najmlajši med njimi je bil ob smrti star 16 let, najstarejši 63, poroča N1 BiH. Slovesnost je potekala v nekdanji tovarni akumulatorjev, kjer so pred 26 leti žrtve mučili, zlorabljali in ubijali. V BiH je danes razglašen dan žalosti.

Govorniki so na slovesnosti poudarili, da je treba zaradi žrtev nadaljevati boj za resnico o srebreniškem genocidu. Brez resnice namreč ni pravice, niti sprave in trajnega miru.

“Iz faze zanikanja zločinov so prešli v fazo poveličevanja”

Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović je v nagovoru dejal, da o tem, kaj se je zgodilo v Srebrenici, dovolj pove na tisoče spomenikov v Potočarih. Opozoril je, da so v srbski entiteti BiH Republiki srbski prešli iz faze zanikanja zločinov v fazo poveličevanja zločinov in tistih, ki so jih zagrešili. Obenem napadajo tiste, ki jasno obsojajo genocid.

To po njegovih besedah ni samo težava BiH, ampak celega sveta. Visokega predstavnika za BiH Valentina Inzka je pozval, naj se v zadnjih dneh svojega mandata zavzame za zakon, s katerim bi prepovedali zanikanje genocida in vojnih zločinov.

Milanović: Tragedija se še poglablja

Hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je v videonagovoru, ki so ga predvajali na slovesnosti, dejal, da se tragedija na tisoče žrtev s poskusi zanikanja in relativiziranja zločinov še poglablja. Ocenil je, da sodelovanje v regiji brez iskrenega odnosa do preteklosti ne bo mogoče.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem dejal, da se genocida v Srebrenici ne sme pozabiti. Zagotoviti pa je treba pravico za žrtve, je povedal v videonagovoru.

V Potočarih so pokopani posmrtni ostanki 6.679 od skoraj 8.400 žrtev genocida.

V spomin na ta zločin so se v Beogradu včeraj zbrale tako imenovane Ženske v črnem in z enourno tišino opozorile, da ne smemo pozabiti na dogodke pred 26 leti. Na Trgu republike so razvile črno blago, položile belo cvetje in kamen z napisom 8.372, kar simbolizira število žrtev v Srebrenici. Nosile so tudi transparente, na katerih je pisalo “Srebrenica – ime genocida”, “Genocid v Srebrenici je izvršen z neposredno podporo Srbije” in “Posmrtni ostanki ubitih so bili najdeni v več kot 60 množičnih grobiščih”.

Na trgu se je medtem zbrala tudi skupina ljudi, ki ne priznava genocida. Nosili so transparente s fotografijami nekdanjega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića in nekdanjega poveljnika vojske Republike Srbske Ratka Mladića. Oba je haaško mednarodno sodišče spoznalo kriva za genocid in zločine proti človečnosti.

Srbska premierka Ana Brnabić je ob tej priložnosti dejala, da se je leta 1995 zgodil grozen zločin v Srebrenici, a da predstavniki Srbije tam nimajo kaj početi, dokler se ne bo sodilo napadalcem, ki so na današnji dan pred šestimi leti tam napadli tedanjega srbskega premierja Aleksandra Vučića. Napad se je zgodil, ko je Vučić obiskal Srebrenico, da bi izkazal spoštovanje do žrtev. Po besedah Ane Brnabić je to, da nihče ni odgovarjal za napad na Vučića, škandal, poroča N1 Srbija.

MZZ: Sprava možna le, če se spominjamo in priznamo trpljenje

Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga vodi Anže Logar, so zapisali, da je 11. julij opozorilo, da “ponovno obudimo in ohranimo spomin na žrtve ter grozote, ki so se zgodile v času vojne v Bosni in Hercegovini. Srebrenice ne bomo in ne smemo pozabiti – sprava je možna le, če se spominjamo in priznamo trpljenje ter bolečino ljudi. Zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov sta nesprejemljiva. Regija Zahodnega Balkana je še vedno močno obremenjena s spomini in bolečo zgodovinsko izkušnjo. Procesi sprave morajo biti pospešeni, saj lahko le na ta način vse generacije uresničijo svoje potenciale in prispevajo k dobrobiti, stabilnosti in varnosti regije”.

“Dogodki v Srebrenici pred 26 leti predstavljajo najhujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Nedavna potrditev obsodbe Ratka Mladića je potrdila močno sporočilo in podkrepila zavezo mednarodne skupnosti, da nihče ni nad zakonom ter da bodo storilci tovrstnih grozodejstev odgovarjali za svoja dejanja. Nekaznovanost ni dopustna in učinkovit boj proti njej prispeva k preprečevanju grozodejstev ter h krepitvi mednarodnega miru in varnosti,” so še zapisali v sporočilu.

Pomen slovenskega predsedovanja Svetu EU pri spravi na Zahodnem Balkanu pa je v poslanici ob dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici poudaril tudi predsednik DZ Igor Zorčič. “Evropska unija bo imela s pomočjo Slovenije kot predsedujoče Svetu EU v naslednjih šestih mesecih najboljšo priložnost narediti korak k integraciji držav Zahodnega Balkana. Le skupna, evropska prihodnost bo trajno zagotovilo za stabilnost in mir v tej regiji in v Evropi,” je zapisal.

To vsi skupaj, tako države Zahodnega Balkana kot države članice EU, dolgujemo žrtvam Srebrenice. To dolgujemo tudi našim otrokom in še nerojenim generacijam, da bodo lahko na tem prostoru živeli v sožitju in spravi, je dodal.