Menu Item
Papež Frančišek se je med mašo ob pogrebu zaslužnega papeža Benedikta XVI. poklonil predhodniku in se mu zahvalil za znanje in predanost. Zbralo se je več deset tisoč ljudi.
Papež Frančišek se je danes med mašo ob pogrebu zaslužnega papeža Benedikta XVI. poklonil predhodniku in se mu zahvalil za znanje in predanost. Po maši na trgu svetega Petra v Vatikanu, kjer se je po podatkih svetega sedeža zbralo okoli 50.000 ljudi, so krsto s pokojnim papežem prenesli v vatikansko baziliko, kjer bo pokopan.
Pogreb Benedikta XVI., ki je umrl na silvestrovo v 96. letu starosti, je bil na željo pokojnika slovesen, a preprost. Kljub temu je bil brez primere, saj ga je prvič v zgodovini vodil naslednik umrlega papeža, sedanji papež Frančišek. Ta se je svojemu predhodniku poklonil in se mu zahvalil za njegovo znanje in predanost.
“Benedikt, zvesti ženinov prijatelj, naj bo tvoje veselje popolno, ko boš dokončno in za vedno poslušal njegov glas,” pa je dejal ob koncu homilije. Papež Frančišek je zaradi težav s koleni na vatikanski trg prispel na invalidskem vozičku.
Ob njem je mašo vodil kardinal Giovanni Battista Re, ob oltarju pa so bili tudi nadškof Georg Gänswein, dolgoletni osebni tajnik papeža Benedikta XVI. ter redovnice, ki so do konca skrbele zanj.
Maše na vatikanskem trgu svetega Petra pa se je po najnovejših ocenah Svetega sedeža, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, udeležilo okoli 50.000 ljudi. Med njimi so bili številni predstavniki kraljevih družin in tuji državniki. Iz Nemčije, domovine pokojnega papeža, so prišli Frank-Walter Steinmeier, kancler Olaf Scholz in bavarski ministrski predsednik Markus Söder, v italijanski delegaciji pa sta bila predsednik države Sergio Mattarella in premierka Giorgia Meloni. Na pogreb sta prišla tudi belgijski kralj Filip in žena nekdanjega španskega kralja Juana Carlosa Sofia.
Iz Slovenije so se pogreba udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf ter ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Pirc Musar se je slovesnosti udeležila skupaj s soprogom Alešem Musarjem. Po pogrebnih slovesnostih je poudarila, da Slovenija ceni predanost pokojnega pri spodbujanju dostojanstva do sočloveka, solidarnosti in sočutja do revnih in ranljivih, so sporočili iz njenega urada.
Na maši je bilo tudi 3700 duhovnikov, 300 škofov, 130 kardinalov, med njimi tudi kardinal Franc Rode, in okoli tisoč novinarjev z vsega sveta. Zbralo se je tudi več deset tisoč vernikov, med njimi številni iz papeževe rodne Bavarske. Spodaj si poglejte nekaj fotografij:
Krsto iz cipresovega lesa, v kateri je pokojni papež, je pred pogrebnimi slovesnostmi 12 moških prineslo na trg svetega Petra iz vatikanske bazilike. Tam se je od Benedikta XVI. po podatkih Vatikana od ponedeljka do srede zvečer poslovilo okoli 200.000 vernikov.
Po maši so krsto prenesli nazaj v baziliko svetega Petra, pogrebne slovesnosti pa s tem zaprli za javnost. V baziliki naj bi krsto iz cipresovega lesa, v katero so v sredo zvečer priložili spominske kovance in medalje iz obdobja njegovega pontifikata, Benediktove palije in v kovinskem valju še besedilo z opisom njegovega obdobja papeževanja, položili v dodatno krsto iz cinka, to pa še v dodatno iz hrastovega lesa.
Zaslužni papež bo v skladu s svojo željo pokopan v kripti bazilike svetega Petra, v tamkajšnji nekdanji grobnici Janeza Pavla II., katerega posmrtne ostanke so ob njegovi beatifikaciji leta 2011 prenesli v zgornji del bazilike. Ob pokopu v kripti naj bi bilo navzočih le nekaj visokih cerkvenih dostojanstvenikov.
Pred začetkom pogrebnih slovesnosti je neka bavarska redovnica na trgu svetega Petra razgrnila transparent z napisom Santo subito (Takoj svetnik), pozive k razglasitvi Benedikta XVI. za svetnika pa je bilo slišati tudi po maši.
Ob pogrebu veljajo strogi varnostni ukrepi. Med drugim je zaprt zračni prostor nad Vatikanom, za varnost skrbi več kot 1000 rimskih policistov. Na vstopnih točkah na trg je nameščenih več detektorjev kovin, v Vatikanu pa je danes prepovedano prodajati steklenice.
Nemec Joseph Ratzinger je bil za papeža izvoljen 19. aprila 2005, na položaju je nasledil Janeza Pavla II. Osmi Nemec na čelu katoliške cerkve in drugi v skoraj 500 letih, ki ni bil Italijan, je izbral ime Benedikt v čast svetemu Benediktu, začetniku zahodnega meništva iz 5. stoletja.
Zaradi šibkega zdravja je odstopil 28. februarja 2013 kot prvi papež po več kot 600 letih, s tem pa odprl pot za izvolitev svojega naslednika, papeža Frančiška. Od svojega odstopa je živel v relativni osami v vatikanskem samostanu, Cerkev pa je vodil Frančišek. Že več mesecev je bilo znano, da je Benedikt XVI. fizično šibak in da komaj govori, njegovo zdravje pa se je močno poslabšalo prejšnji teden.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje