Dansko obrambno ministrstvo je napovedalo investicije v obrambo Grenlandije, po tem ko je Donald Trump znova dejal, da bi ZDA morale prevzeti nadzor nad njo.
Dansko obrambno ministrstvo je danes napovedalo za več kot deset milijard danskih kron (1,34 milijard evrov) investicij v obrambo Grenlandije. Odločitev so sprejeli po tem, ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo znova dejal, da bi ZDA morale prevzeti nadzor nad danskim arktičnim otokom z velikimi zalogami mineralov in nafte.
Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je pojasnil, da bo obrambni paket presegel deset milijard danskih kron, s čimer med drugim načrtujejo nakup dveh patruljnih čolnov, dveh brezpilotnih letalnikov dolgega dosega in dveh ekip vlečnih psov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot je Poulsen dejal za danski časnik Jyllands-Posten, bodo sredstva namenili tudi za dodatno osebje v danskem arktičnem poveljstvu, ki je namenjeno zaščiti suverenosti v arktični regiji. Po njegovih besedah gre za “ironijo usode”, da je ministrstvo investicijo napovedalo kmalu po zadnjih Trumpovih komentarjih.
Danska sicer ne more sama nadzorovati ogromnega ozemlja Grenlandije, je izpostavil. “Konkretnih načrtov še nimamo, vendar bomo sodelovali z ZDA,” je zagotovil.
Apetiti po otoku, bogatem z rudninami in nafto
Trump je interes za nakup danskega avtonomnega ozemlja izrazil že v času prvega predsedniškega mandata med letoma 2016 in 2020. Govoril je o morebitnem “velikem nepremičninskem poslu”, ki bi bil strateško zanimiv.
V nedeljo pa je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da “ZDA menijo, da sta zaradi nacionalne varnosti in svobode po vsem svetu lastništvo in nadzor nad Grenlandijo nujno potrebna,”. Pri tem ni navedel, kaj natanko je imel v mislih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Grenlandija, največji otok na svetu z okoli 2,2 milijona kvadratnih kilometrov, je avtonomno dansko ozemlje med Atlantskim in Arktičnim oceanom. Ima lasten parlament in približno 55.000 prebivalcev, ki so večinoma Inuiti. Zunanje odnose vodi Koebenhavn, gospodarstvo pa je v veliki meri odvisno od danskih subvencij.
Kar 82 odstotkov površine otoka, ki je bogat z naravnimi viri, prekriva led. Naravni viri na Grenlandiji, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje