Grenlandska vlada "pod nobenimi pogoji" ne bo pristala na Trumpove zahteve

Na družbenem omrežju Facebook je danska premierka Mette Frederiksen zapisala, da je Danska, pod katero spada Grenlandija, pripravljena braniti svoje vrednote. "Verjamemo v mednarodno pravo in v pravico narodov do samoodločbe," je poudarila.

Nemčija in Švedska sta Dansko podprli. Švedski premier Ulf Kristersson je obsodil grozečo retoriko ZDA, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump nedavno ponovil, da bo Washington "nekaj storil glede Grenlandije".

"Švedska, skandinavske države, baltske države in več velikih evropskih držav, stojimo ob strani našim danskim prijateljem," je Kristersson dejal na obrambni konferenci v kraju Sälen na zahodu Švedske, na kateri je sodeloval ameriški general, ki poveljuje silam Nata v Evropi.

Izpostavil je še, da bi ameriški prevzem Grenlandije pomenil kršitev mednarodnega prava in tveganje, da bi to k podobnemu ravnanju spodbudilo druge države.

Ameriški general Alexus Grynkewich pa je na konferenci dejal, da članice zavezništva razpravljajo o statusu Grenlandije. Povedal je, da za ozemlje Nata ni neposredne grožnje, vendar pa strateški pomen Arktike hitro narašča. Zatrdil je tudi, da v Severnoatlantskem svetu potekajo pogovori o Grenlandiji.

Nemški zunanji minister Johann Wadehpul, ki naj bi se danes v Washingtonu sešel z ameriškim kolegom Marcom Rubiem, je medtem v nedeljo dejal, da varnost v Arktiki postaja vse pomembnejša, odgovore pa bi morali najti znotraj zveze Nato.

"Če ameriški predsednik preučuje, kakšne grožnje bi lahko predstavljale ruske ali kitajske ladje ali podmornice v tej regiji, lahko seveda skupaj poiščemo odgovore na to vprašanje," je Wadephul dodal na skupni novinarski konferenci z islandsko zunanjo ministrico Thorgerdur Katrin Gunnarsdottir. Ob tem je poudaril, da morajo o prihodnosti Grenlandije odločati prebivalci Grenlandije in Danske.

Na vprašanje glede morebitne krepitve zavez Nata v Arktiki pa je odgovoril, da je Nemčija pripravljena prevzeti večjo odgovornost.

Trump je v petek na srečanju s predstavniki naftnih podjetij v Beli hiši vztrajal, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo. Dodal je, se bo to zgodilo zlepa ali zgrda, ker bosta sicer to storili Kitajska ali Rusija. Trump že dlje časa napoveduje prevzem Grenlandije zaradi naravnih bogastev in strateškega položaja ob Arktiki, po napadu na Venezuelo in uspešnem zajetju predsednika Nicolasa Madura so se njegove ozemeljske težnje in grožnje še okrepile.

V Pekingu so izjave ameriškega predsednika o domnevni nevarnosti kitajskega prevzema otoka odločno zavrnili. Pri tem je tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning pozvala ZDA, naj drugih držav ne uporabljajo kot pretvezo za uresničevanje lastnih interesov, na spletni strani navaja kitajska tiskovna agencija Xinhua.

"Pravice in svoboščine vseh držav do izvajanja normalnih dejavnosti v arktični regiji je treba spoštovati," je še dejala Mao Ning in poudarila, da so aktivnosti Kitajske na območju usmerjene v "prinašanje miru, stabilnosti in razvoja".

Časnik Financial Times je v nedeljo poročal, da so Trumpove izjave o delovanju ruskih in kitajskih podmornic v bližini Grenlandije kot neresnične in neutemeljene zavrnili tudi visoki diplomati nordijskih držav.

Grenlandija odločno proti nameri ZDA o priključitvi otoka, za obrambo v okviru Nata

Grenlandija ne more pod nobenim pogojem sprejeti namere ZDA o priključitvi otoka, je danes sporočila grenlandska vlada. Ob tem je dodala, da si bo prizadevala za krepitev obrambe Grenlandije v okviru zveze Nato, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"ZDA so ponovno izrazile željo po prevzemu Grenlandije. To je nekaj, česar vladna koalicija na Grenlandiji ne more sprejeti pod nobenimi pogoji," je sporočila grenlandska vlada. Napovedala je okrepitev prizadevanj za zagotovitev obrambe danskega avtonomnega ozemlja v okviru zveze Nato, pri čemer da bo sodelovala z Dansko.