Danska je napovedala velika obrambna vlaganja za arktično regijo. V regionalno varnost bo namenila skoraj dve milijardi evrov.
Načrt, ki vključuje nakup novih ladij, dronov in krepitev satelitskih kapacitet, je javnosti predstavil obrambni minister Troels Lund Poulsen.
“Sprijazniti se moramo s tem, da obstajajo resni izzivi glede varnosti in obrambe na Arktiki in v severnem Atlantiku,” je dejal minister. Danska tako za obrambo namenja 14,6 milijarde kron, kar je približno 1,96 milijarde evrov.
Danska igra pomembno vlogo na teh območjih zaradi dveh avtonomnih ozemelj – Ferskih otokov in Grenlandije. Pomen te redno izpostavlja ameriški predsednik Donald Trump, ki ne skriva želje, da se otok priključi ZDA, po potrebi tudi z vojaško silo.
“Mislim, da jo bomo imeli. In mislim, da si ljudje želijo biti z nami,” je Trump povedal v sobotnem pogovoru o Grenlandiji z novinarji na predsedniškem letalu ter opozoril na interese Rusije in Kitajske v regiji.
Hkrati je dejal, da ne ve, kakšne pravice ima Danska do s surovinami bogatega ozemlja, a dodal, da bi bilo nasprotovanje Köbenhavna “zelo neprijazno dejanje”.
Trump je pred dnevi opravil tudi telefonski pogovor z dansko premierko Mette Frederiksen, v katerem je vztrajal pri prevzetju Grenlandije. Bela hiša klica ni komentirala, Frederiksen pa je dejala, da Grenlandija ni naprodaj.
Po navedbah neimenovanih evropskih uradnikov, ki so bili seznanjeni s klicem, je to razjezilo Trumpa, ki naj bi bil nato v pogovoru agresiven, navaja britanski časnik Financial Times.
Frederiksen je sicer že večkrat poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da morajo o prihodnosti odločiti njeni prebivalci. Slednje je dejal tudi grenlandski premier Mute Egede, ki velja za podpornika grenlandske neodvisnosti.
Danska premierka išče podporo
Danska premierka Mette Frederiksen ima danes v iskanju podpore zaveznic pred ameriškimi grožnjami o zasedbi Grenlandije na programu obisk Berlina, Pariza in Bruslja. Frederiksen in nemški kancler Olaf Scholz v izjavi po srečanju Trumpa sicer nista neposredno omenjala, a sta poudarila, da se meje ne smejo premikati s silo.
Danska premierka je prvi postanek na dnevni turneji, med katero bo obiskala še Pariz in Bruselj, opravila pogovor z nemškim kanclerjem. Tako Frederiksen kot Scholz v skupni izjavi po srečanju nista neposredno omenjala Trumpa, sta pa zato v luči razprav o vojni v Ukrajini poudarila, da se meje ne smejo premikati s silo, nakar je gostitelj v angleščini dodal frazo: “za vse, ki jih to zadeva”.
Scholz je poudaril, da si Nemčija in Danska delita poglede na svet in da razumeta pomen varnostnih politik. Frederiksen je ob tem še poudarila pomen miru.
Predsednica danske vlade bo danes odpotovala še v Pariz, kjer se bo srečala s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, in v Bruselj, kjer jo bo sprejel generalni sekretar Nata Mark Rutte.
Nedvoumno podporo Danski je na ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU izrazila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Še pred tem se je predsednik vojaškega odbora EU Robert Brieger zavzel za namestitev vojakov članic na otočju.
Več o geopolitiki preberite v članku: Bi Trumpove izjave lahko dale zagon Grenlandski osamosvojitvi
V rubriki Poglobljeno pa: Iz dežele, ki si jo želi Trump: odprte rane in duhovi preteklosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje