Menu Item
V dolini Neretve so opazili invazivno vrsto školjke, ki lahko precej škode povzroči tako v okolju kot na infrastrukturi. "Pritrdi se na trdne površine in cevi, ki jih lahko zamaši. V ekosistemu lahko povzroči večje motnje, saj spremeni ravnovesje v okolju. Prostor zavzema drugim vrstam in jih prerašča," je pojasnila hrvaška biologinja.
Delto Neretve ogroža nova invazivna vrsta, navaja hrvaška javna radiotelevizija HRT.
Na obrežju reke so opazili školjko trikotničarko oziroma potujočo školjko (latinsko: Dreisséna polymórpha). Gre za žival, ki izvira iz Črnega morja, zanjo pa velja, da lahko resno ogrozi ekosistem. Trikotničarke so uvrščene na seznam stotih najinvazivnejših vrst na svetu. Domnevajo, da je ličinko školjke do Neretve prinesla ptica.
Ker se v kratkem času lahko hitro namnožijo, povzročajo težave na infrastrukturi hidroelektrarn in tudi hladilnih sistemih jedrskih elektrarn, zato jih povsod načrtno odstranjujejo. Precejšnjo škodo pa lahko povzročijo tudi ribam, je za HRT dejala biologinja Ana Bratoš Cetinić.
“Pritrdijo se na trdne površine in cevi, ki jih lahko zamašijo. V ekosistemu lahko povzročijo večje motnje, saj spremenijo ravnovesje v okolju. Prostor zavzemajo drugim vrstam in jih preraščajo,” je pojasnila.
Ta vrsta školjke, ki zraste do pet centimetrov, se hrani s filtriranjem planktona in organskih delcev. Doslej so jo opazili na območju celinske Hrvaške in Vranskega jezera, a so jo izkoreninili. Njen naravni “sovražnik” so ptice, je pojasnil biolog Petar Crnčan. “Avtohtone ptice, če je njihova populacija dovolj velika, služijo kot nekakšna naravna obramba pred prekomernim širjenjem te invazivne školjke.” Dodal je, da za zdaj ni jasno, ali se bo trikotničarka razširila po Neretvi, a jo bodo znanstveniki pozorno spremljali. Opazovani primerek je trenutno edini, ki živi v tem jadranskem porečju.
Zadnja leta v Neretvi opažajo vse več invazivnih tujerodnih vrst, kar skrbi hrvaške znanstvenike.
Kje školjko najdemo v Sloveniji
To invazivno vrsto imamo tudi v Sloveniji. Že vsaj desetletje je školjka prisotna v Dravi, leta 2010 pa so jo potapljači prvič zasledili tudi v Blejskem jezeru.
Obstaja več možnih poti vnosa – s plovilom s katerega od drugih jezer v Evropi ali pa z ribiško opremo. Grozi, da se bo iz Blejskega jezera postopoma razširila po reki Savi navzdol, velika pa je nevarnost, da jo zanesemo tudi v druga jezera ter reke in potoke po Sloveniji. V letu 2016 je bila zaznana tudi na Velenjskem jezeru, v letu 2018 pa še na območju hidroelektrarn v Brežicah in Krškem, piše na strani ministrstva za naravne vire in prostor.
Za preprečevanje širjenja priporočajo, da se pred vnosom v drugo vodno telo vsa plovila, prikolice za prevoz plovil ter drugi deli plovil in opreme, kot so sidra, vrvi, verige, škornji, mreže, posode za ulov rib, kjer bi se voda in školjke lahko zadrževale, temeljito očistijo in posušijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje