Demografska krivulja BiH, ki vodi v prepad: "To ni problem, to je kolaps"

author
J. M.
29. apr 2025. 05:10
>
20:14
sarajevo, ulica, ljudje
Foto: PROFIMEDIA | Foto: PROFIMEDIA

Demografski problemi Bosne in Hercegovine so že dalj časa znana težava. Nezaupanje v državne institucije in občutek neperspektivnosti podžigata izseljevanje, hkrati pa mladim ne pomagata pri odločitvi za ustvarjanje družine v BiH. Sarajevski sociolog pri tem opozarja na podatek, ki je še posebej skrb vzbujajoč.

Bosna in Hercegovina je ena od držav, kjer je upadanje prebivalstva najbolj strmo. Znana je zlovešča napoved iz analize Sklada Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA), da se bo število prebivalcev BiH ob sedanjih trendih več kot prepolovilo in bo tako leta 2070 v državi živelo le še okoli 1,5 milijona ljudi. Raziskovalci so v analizi, ki je bila objavljena leta 2020, izpostavili, da je BiH država z najnižjo nizko rodnostjo na svetu, visoko stopnjo migracij in staranja prebivalstva ter globoko ukoreninjenimi spolnimi neenakostmi.
Padec je razviden tudi iz preteklih popisov populacije. Popis iz leta 1991 je naštel 4,2 milijona prebivalcev, popis iz leta 2013 pa 3,5 milijona. Zadnji podatki o prebivalstvu, ki jih najdemo na spletni strani Svetovne banke, so iz leta 2023 in kažejo, da v BiH živi okoli 3,19 milijona ljudi. Pri tem velja dodati, da so popisi mnogokrat zajeli tudi ljudi, ki so imeli v BiH nepremičnine, živeli pa so v tujini.

Demografski obeti so skrb vzbujajoči, se strinja profesor na oddelku za sociologijo sarajevske fakultete političnih ved Amer Osmić. Kot je dejal za portal Klix, podrobnejše raziskave kažejo, da se BiH hitro stara in bo do leta 2050 in 2070 država ostala brez velikega dela prebivalstva. Pri tem je opozoril, da nekatere njegove raziskave ter preučevanja kolegov kažejo, da v BiH že sedaj živi manj kot tri milijone ljudi. "Napovedi kažejo, da BiH leta 2050 ne bo imela več kot 1,9 milijona prebivalcev," je dejal.

Profesor je v pogovoru za Klix opozoril, da so podatki o migracijskem saldu precej pomanjkljivi, medtem ko je slika pri naravnem prirastu, torej o razmerju med številom rojstev in smrti, bolj jasna. "Ko govorimo o naravnem prirastu, je ta v vseh delih države negativen. BiH z negativnim naravnim prirastom in odhajanjem delovno sposobnega prebivalstva hitro izgublja prebivalstvo," je dejal Osmić.

1745832850-profimedia-0850132122-1024x682.jpg
Mahir Behlulović, edini učenec osnovne šole v kraju Olovo (Foto: Samir Jordamović/ Anadolu/PROFIMEDIA) | Mahir Behlulović, edini učenec osnovne šole v kraju Olovo (Foto: Samir Jordamović/ Anadolu/PROFIMEDIA)



Podatki Svetovne banke kažejo tako negativen trend pri migracijah kot pri skupni rasti populacije. Odhodov iz države je bilo lani več kot prihodov, tako da je bila skupna bilanca – 4.497 prebivalcev. Populacija Bosne in Hercegovine se je po zadnjih dostopnih podatkih skrčila za 0,6 odstotka.

Vse bolj prazne tudi šolske klopi


V skupni demografski sliki pa je profesor Osmić opozoril na vse bolj prazne šolske učilnice, kar kaže na padanje števila otrok. Leta 2011 je bilo v osnovne šole vpisanih 316.657 otrok, leta 2023 pa le še 256.343. V 12 letih se je na račun negativnega naravnega prirasta in odseljevanja mladih število osnovnošolcev zmanjšalo za več kot 60.000, pri čemer je bil padec v najbolj nerazvitih delih države tudi 50-odstoten. "To ni problem, to je kolaps. Govorimo o kolapsu, ki ga bomo v prihodnjih letih še kako občutili v izobraževalnem sistemu," je za Klix opozoril profesor.

Največji razlog za izseljevanje bolj izobraženih in mladih ljudi iz države je glede na zadnje raziskave občutek neperspektivnosti oziroma stanje negotovosti v družbi Bosne in Hercegovine. Mladi nimajo možnosti varnega načrtovanja svoje prihodnosti, želijo pa si varnejšega okolja, ki bi jih navdajalo z zaupanjem v socialni, zdravstveni in izobraževalni sistem. Kot je še opozoril sociolog Amer Osmić, imajo prebivalci BiH zelo malo zaupanja v vse, kar se tiče politike. Država bi morala demografski upad razumeti kot družbeni in infrastrukturni problem ter ga tako tudi reševati.

Težave z upadanjem populacije pestijo tudi številne druge države po Balkanu. O razlogih in razsežnostih težav smo leta 2021 v oddaji N1 STUDIO govorili s socialnim geografom dr. Damirjem Josipovičem z Inštituta za narodnostna vprašanja in Farisom Kočanom, poznavalcem Balkana s Fakultete za družbene vede. Oddajo si lahko ogledate spodaj.

video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=ljstudiomladibalkanfinal060821-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="3662026"]

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih