Menu Item
V nemških zveznih deželah Turingija in Saška se v nedeljo odpravljajo na volitve, ki pa bi lahko prinesle velike spremembe. V obeh deželah vodi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), a podpora se krepi tudi levemu populističnemu Zavezništvu Sahre Wagenknecht (BSW). Oblikovanje večinske koalicije brez ene od teh strank bo skoraj nemogoče. Kljub temu so med deželami v Vzhodni Nemčiji, ki se jo pogosto obravnava kot homogeno regijo, velike politične razlike, zato rezultat ne bo nujno enak.
Čeprav v obeh deželah skupaj živi le nekaj več kot sedem odstotkov nemškega prebivalstva, bodo v nedeljo vse oči uprte vanju. Glavni razlog za to je, da bi lahko prvič po drugi svetovni vojni skrajno desna sila postala najmočnejša stranka v eni od nemških zveznih dežel, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Turingiji bi lahko AfD s 30 odstotki precej prehitela krščanske demokrate (CDU), ki jim ankete napovedujejo okoli 21 odstotkov podpore. BSW ima medtem okoli 19-odstotno podporo.
Na Saškem pa tako AfD kot CDU uživata okoli 30-odstotno podporo. BSW medtem podpira okoli deset odstotkov vprašanih. AfD vodi tudi v zvezni deželi Brandenburg, kjer bodo volitve potekale čez tri tedne.
Deželne volitve bi lahko pomenile izziv za zvezno vlado Olafa Scholza. Koalicijske stranke – socialdemokrati (SPD), liberalci (FDP) in Zeleni – se bodo morale v obeh deželah soočiti z izgubami, skupno naj bi osvojile le od 10 do 12 odstotkov glasov, Zelenim in FDP celo grozi, da bodo ostali zunaj deželnih parlamentov.
AfD kot tipična protestna stranka
AfD lahko računa na uspeh, čeprav sta deželni združenji strank tako na Saškem kot v Turingiji uradno označeni kot skrajni desni. Priljubljenost stranki raste tudi na račun karizmatičnih voditeljev, kot je vodja AfD v Turingiji Björn Höcke, ki razburja z izjavami o nacionalsocializmu, zaradi katerih je bil tudi obsojen.
Priljubljenosti AfD pa ne gre pripisati le podpori skrajnih desničarjev. Strokovnjaki jo označujejo kot tipično protestno stranko, ki volilcem daje možnost, da izrazijo svoje nezadovoljstvo z razmerami v državi na splošno. Nezadovoljstvo se širi zaradi priseljencev in se je še okrepilo po nedavnem smrtonosnem napadu Sirca v Solingenu.
Nemška vlada se je v četrtek po več napadih dogovorila o zaostritvi zakonodaje o orožju in migracijah. Po besedah notranje ministrice Nancy Faeser bodo razširili prepoved nošenja nožev na javnih mestih, nekaterim prosilcem za azil, ki so se kot taki registrirali v drugih državah EU, pa bo znižala ali ukinila socialne prejemke.
Konkurenca tokrat tudi na levici
Dodatno so volilci nezadovoljni še zaradi visokih cen energije, slabe infrastrukture in politikov, ki jim očitajo korupcijo.
So pa protestni volilci v zadnjem letu dobili še eno politično opcijo. BSW nekdanje vodilne političarke Levice Sahre Wagenknecht gospodarsko in socialno zagovarja leva stališče, si pa želi tako kot AfD omejiti priseljevanje in končati dobavo orožja Ukrajini.
Slednje pa je tema, ki nagovarja številne Nemce na vzhodu, ki menijo, da je Zahod sokriv za vojno v Ukrajini, in verjamejo, da sankcije proti Rusiji bolj škodujejo nemškemu kot ruskemu gospodarstvu.
Med deželami na vzhodu velike politične razlike
Čeprav se nekdanja Vzhodna Nemčija pogosto obravnava kot homogena regija, so med deželami velike politične razlike. V zadnjem desetletju je tako na primer v Turingiji vladala Levica pod vodstvom Boda Ramelowa, Saško pa od leta 2017 vodi Michael Kretschmer iz CDU. Medtem ko si Kretschmerjeva CDU glede na ankete na prvem mestu v deželi izmenjuje z AfD, se bo moral Ramelow zagotovo posloviti s čela turinške vlade.
Kaže, da je v obeh deželah edina možna koalicija, ki bi AfD zadržala zunaj vlade, zavezništvo med CDU in BSW. Tako zavezništvo bi bilo iz političnega vidika precej neverjetno, saj je CDU sredinska stranka, ki stavi na stabilnost, tradicije in konservativizem, stranka BSW pa je manj kot leto dni stara novinka, ki jo vodi nekdanja komunistka, nadarjena za populistično retoriko, piše portal DW.
Pri krščanskih demokratih sicer niso najbolj navdušeni nad BSW, saj Wagenknecht že postavlja pogoje za sodelovanje, ki se ne zdijo uresničljivi. Nedavno pa je ob obisku Saške vodja CDU Friedrich Merz posredno posvaril pred sodelovanjem z BSW, čeprav stranke ni izrecno omenil, poroča portal Spiegel Online.
Volitve bodo pozorno spremljali tudi v gospodarstvu. Med drugim so pri združenju družinskih podjetij v Turingiji posvarili, da niti AfD niti BSW s svojima volilnima programoma v deželo ne bosta privabljali podjetij. Obstaja tudi skrb, da bi ksenofobična podoba odvrnila vlagatelje in kvalificirano delovno silo.
Na volišča bo v nedeljo skupno vabljenih okoli pet milijonov volilcev, v Turingiji 1,66 milijona, na Saškem pa okoli 3,3 milijona. Predvidoma bodo po zaprtju volišč ob 18. uri objavljene prve projekcije sestave obeh deželnih parlamentov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje