Rusija ima po navedbah enega od dezerterjev ruske vojske popolnoma operativno jedrsko orožje, ki je v popolni pripravljenosti. V pogovoru za britanski BBC je razkril nekatere podrobnosti iz začetka ruske ofenzive na Ukrajino, tudi to, zakaj se odločil za pobeg.
Britanski BBC je opravil pogovor z dezerterjem ruske vojske. Ta je razkril nekatere podrobnosti in skrivnosti, ki jih je spoznal, ko je varoval eno od ruskih jedrskih baz. Anton, kot mu je nadel ime novinar BBC, je bil na dan začetka ruske invazije na Ukrajino v eni od baz jedrskega orožja in je veljala polna bojna pripravljenost.
“Pred tem smo imeli le vaje, na dan začetka vojne pa je bilo orožje v polni pripravljenosti. Bili smo pripravljeni, da izvedemo jedrski napad,” je dejal nekdanji ruski vojak. Kot je povedal, so bili od začetka ruske invazije zaprti v vojaškem oporišču, informacije pa so jim bile na voljo le na ruski državni televiziji.
“Nisem vedel, kaj se dogaja in kaj za nas pomeni vojna. Zgolj opravljal sem svoje dolžnosti, v vojni se nismo borili, le varovali smo jedrsko orožje,” je dejal in dodal, da je bilo stanje pripravljenosti preklicano po slabih treh tednih od začetka vojne.
Pojasnil je, da je moral iti skozi zelo strog izbirni postopek, na katerem so jih preverjali tudi z detektorjem laži. Jedrska oporišča varujejo poklicni vojaki, med njimi ni nabornikov. Prejemajo višje plačilo od vojakov na fronti. Po njegovih besedah je bilo njihovo življenje v jedrski bazi strogo nadzorovano.
“Moja odgovornost je bila zagotavljanje varnosti. Na primer, da vojaki, ki so mi bili podrejeni, v oporišče ali iz njega ne bi odnesli podatkov ali mobilnih telefonov. Gre za zelo zaprto skupnost. Če želiš, da te obiščejo starši, moraš obveščevalni službi FSB to sporočiti in vložiti prošnjo vsaj tri mesece pred obiskom,” je pojasnil.
Po nekaterih podatkih ameriških znanstvenikov ima Rusija približno 4.380 delujočih jedrskih konic, od tega naj bi jih bilo le 1.700 pripravljenih za takojšno uporabo. Za primerjavo: podobno število jedrskih konic imajo vse države članice zveze Nato skupaj.
Med zahodnimi zaveznicami obstajajo špekulacije, da bi ruski predsednik Vladimir Putin lahko uporabil tudi tako imenovano taktično jedrsko orožje – torej manjše rakete, ki ne povzročijo obsežnega radioaktivnega sevanja. Bi pa uporaba tovrstnega orožja lahko sprožila nevarno stopnjevanje vojne. Putin je prejšnji teden ratificiral spremembe o uporabi jedrskega orožja. Po novem lahko Rusija jedrsko orožje uporabi, če jo s konvencionalnimi raketami množično napade država, ki ne spada med jedrske države, a ji je orožje dobavila katera od jedrskih držav.
Se pa med poznavalci in analitiki poraja vprašanje, ali je ruski jedrski arzenal popolnoma funkcionalen. Ne manjkajo namreč ocene, da ima Rusija ogromno jedrskega orožja še iz sovjetskih časov in da morda ne deluje več.
Anton je takšne domneve za BBC zavrnil in jih označil kot “zelo poenostavljen pogled” strokovnjakov. Pojasnil je, da so na določenih območjih vrste orožja še iz časov Sovjetske zveze, a da ima Rusija danes ogromen jedrski arzenal, ki je popolnoma operativen in pripravljen na izstrelitev. “Delo za vzdrževanje jedrskega orožja poteka neprestano,” je dodal.
Na vprašanje, zakaj je dezertiral iz ruske vojske, je Anton odgovoril, da je po začetku vojne dobil ukaz, da mora voditi predavanja, kako je treba uničiti ukrajinske civiliste. Meni, da je šlo za prekoračitev meje dovoljenega in da je pobijanje civilistov vojni zločin, zato se je odločil, da takšne propagande ne bo širil.
Zaradi njegovega nasprotovanja so ga premestili v napadalno brigado in mu povedali, da ga bodo poslali v vojno. Bil je del enote, ki naj bi predstavljala prvo bojno linijo, torej vojake, ki v vojni hitro izgubijo življenje. Še preden so ga poslali na fronto, je podpisal izjavo, da v vojni noče sodelovati, proti njemu je bil uveden kazenski postopek.
S pomočjo prostovoljne organizacije, ki pomaga dezerterjem, je pobegnil iz Rusije. Ob tem je dejal, da se za beg ni mogel odločiti, ko je bil še del vojakov v jedrski bazi, saj bi obveščevalna služba FSB sprožila veliko iskalno akcijo zaradi morebitne izdaje zaupnih podatkov. Ko pa je bil premeščen v navadno brigado, je na srečo odpovedal sistem varnostnega preverjanja in je lahko pobegnil. Še vedno sicer meni, da ga ruski obveščevalci iščejo, zato se ne želi izpostavljati nevarnostim.
Po besedah omenjene prostovoljne organizacije njihovo pomoč na mesec poišče približno 350 ljudi. Nekatere so v tujini izsledili in jih nato prisilno vrnili v Rusijo, kjer so jim sodili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!