Prvi pomembnejši premik v pogovorih med Beogradom in Prištino

V četrtek je v Bruslju v okviru dialoga o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino potekalo prvo zasedanje skupne komisije za pogrešane osebe iz obdobja vojne na Kosovu. S tem sta strani po daljšem zastoju dosegli prvi pomembnejši premik v pogovorih, ki potekajo pod pokroviteljstvom Evropske unije.

Glavna pogajalca Srbije in Kosova, Petar Petković in Besnik Bislimi, sta na tristranskem srečanju s posebnim odposlancem Evropske unije za dialog med Beogradom in Prištino Petrom Sorensenom dosegla dogovor o delovanju komisije za pogrešane osebe.

Komisijo sta državi ustanovili v skladu s sporazumom oziroma izjavo o pogrešanih osebah, ki sta jo srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti podpisala leta 2023.

Kot so danes sporočili iz urada posebnega odposlanca EU, od skupne komisije pričakujejo pomemben prispevek k razjasnitvi usode pogrešanih oseb in k zapiranju bolečega poglavja za njihove družine, ki na odgovore čakajo "že veliko predolgo".

Bislimi je v četrtek zvečer za kosovsko Koho po celodnevnih pogovorih dejal, da je bil cilj dogovor o delovanju komisije za izvajanje sporazuma o pogrešanih osebah, ki sta ga sklenila Kurti in Vučić. "Pogovori so bili uspešni in končno smo dosegli, da bo komisija zaživela," je poudaril.

Petković pa je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug poudaril, da si je Beograd več let prizadeval za izvedbo sestanka skupne komisije. "Upam, da zdaj dajemo dodatno upanje vsem družinam, ki še vedno čakajo na resnico o usodi svojih najbližjih," je poudaril.

Po besedah Bislimija je bil sestanek osredotočen na izvajanje izjave in oblikovanje komisije. Ostala vprašanja bodo, kot je dejal, prišla na vrsto po oblikovanju nove kosovske vlade.

Srbija in Kosovo sta se v izjavi zavezala k tesnemu sodelovanju pri identifikaciji grobišč in izkopavanju posmrtnih ostankov. Zavezala sta se tudi k zagotovitvi polnega dostopa do zanesljivih in točnih informacij, ki bodo pomagale pri iskanju in identifikaciji pogrešanih oseb iz obdobja med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2000. Družinam pogrešanih bosta omogočili tudi sodelovanje pri identifikaciji ter jim zagotovili pravice, ki jim pripadajo, še piše v izjavi.

Po navedbah Bruslja še vedno ni rešenih približno 1600 od več kot 6000 primerov pogrešanih oseb iz obdobja med vojno na Kosovu in po njej med letoma 1998 in 2000. Vojna je sicer potekala od konca februarja 1998 do sredine junija 1999.

Dialog med Kosovom in Srbijo, ki Kosova kot samostojne države ne priznava, pod okriljem EU poteka od leta 2011. Leta 2013 sta strani v Bruslju sklenili sporazum o normalizaciji odnosov, v začetku leta 2023 pa na Ohridu dogovor o poti k normalizaciji odnosov, a svojih zavez ne izvaja ne Beograd niti Priština.