Dodikov predlog nove ustave, ki odpira možnost za odcepitev Republike Srbske

V skupščini entitete Republike Srbske (RS) bodo poslanci v sredo odločali o začetku sprejemanja nove ustave. Kot piše N1 BiH, bodo na prvi seji ob 11. uri odločali o sklepu, da se začne postopek za sprejetje nove ustave v srbski entiteti Bosne in Hercegovine. Takoj za tem bo sledila druga seja, na kateri bodo obravnavali predlog nove ustave ter predlog zakona o varstvu ustavne ureditve, ki ju je predlagal predsednik Republike Srbske Milorad Dodik.
Predsednik skupščine Nenad Stevandić je po poročanju Nezavisnih novin dejal, da bodo na prvi izredni seji odločali o spremembi ustave. Nato pa bodo na drugi seji po zasedanju odbora in komisije za ustavna vprašanja potrjevali osnutek nove ustave. "Tu je potrebna navadna večina, nato pa je po šestmesečni javni razpravi treba predlog nove ustave še sprejeti," je postopek pojasnil Stevandić. Novo ustavo RS bodo dokončno potrdili, če bosta zanjo glasovali dve tretjini poslancev v skupščini in več kot polovica delegatov v svetu narodov Republike Srbske.

Predlog nove ustave je prejšnjo sredo v postopek vložil Dodik. Njena vsebina dolgo ni bila znana, danes pa so mediji v BiH objavili "delovno verzijo" predloga ustave, o kateri bodo v sredo glasovali v skupščini. V oči najprej močno zbode peti člen, da si RS "pridržuje pravico, da s svojo svobodno voljo izstopi iz sporazumov na nivoju BiH". To se lahko doseže z referendumom. V istem členu je navedeno, da se lahko "sporazum o spremembi mejne črte med RS in federacijo BiH potrdi z referendumom v RS".

Nova ustava prav tako govori o pravici Republike Srbske do samoodločbe in združevanju z drugimi državami. "Republika Srbska ima pravico do samoodločbe. Lahko vzpostavlja posebne vzporedne odnose in se s sosednjimi in drugimi državami ali skupino držav povezuje v državne skupnosti federalne ali konfederalne ureditve," piše v 9. členu predloga nove ustave. Predlog po novem določa, da je glavno mesto RS Banjaluka, prestolnica pa Vzhodno Sarajevo s sedežem na Palah.

Izstopa tudi to, da predlog ustave entiteto BiH Republiko Srbsko v tretjem členu opisuje kot državo srbskega naroda in vseh narodov in državljanov, ki v njej enakopravno živijo. Prav tako se omenja tudi, da je RS suverena nad svojim kopenskim ozemljem, nad jezeri in rekami in v zračnem prostoru nad tem območjem.

Vojska RS, nepriznavanje nekaterih zakonov BiH, ukinitev pomembne institucije

Osnutek ustave bi na novo uvedel vojsko Republike Srbske. V 116. členu je zapisano, da ima RS vojsko in da entiteta razglasi vojaško nevtralnost ali se odloči za vojaško zavezništvo z drugimi državami. Med novimi pooblastili predsednika RS je tudi poveljevanje vojski.

Nova ustava RS bi prinesla tudi spremembe na področju priznavanja zakonov, sprejetih v BiH. V šestem členu predloga je zapisano, da lahko skupščina in vlada RS zadržita kateri koli akt organov in institucij v BiH, ki nima podlage v ustavi Bosne in Hercegovine. Prav tako je navedeno, da zakoni, ki niso v izključni pristojnosti BiH ali pa ne izhajajo iz sporazuma entitet, nimajo pravnega učinka v RS. Ob tem je še določeno, da se zakoni, ki jih sprejme parlament BiH, v srbski entiteti izvajajo šele, ko jih potrdi skupščina RS. O uporabi zakonov in aktov oblasti BiH na ozemlju Republike Srbske bi odločalo ustavno sodišče RS.

Velika novost v osnutku predloga nove ustave je, da ta ukinja svet narodov RS. To je zakonodajno telo srbske entitete, v katerem so enakomerno zastopani Srbi, Hrvati in Bošnjaki, v manjši meri pa tudi ostali narodi iz Republike Srbske. Svet ima pomembno nadzorno vlogo. Zakoni, ki jih potrdi skupščina in se dotikajo vitalnega nacionalnega interesa katerega koli od treh konstitutivnih narodov, brez potrditve sveta narodov ne veljajo.
Velja opozoriti, da je pot do sprejema nove ustave Republike Srbske, kot si jo je zamislil njen predsednik, še dolga in precej negotova, vmes pa lahko posežejo tudi institucije BiH. Pravni strokovnjak Davor Trlin je za Radio Slobodna Evropa (RSE) opozoril, da morebitna nova ustava Republike Srbske ne sme biti v nasprotju z ustavo Bosne in Hercegovine, na kar so v povojnem obdobju že opozorile tudi nekatere mednarodne institucije. Da nova ustava RS ne bo v nasprotju z ustavo BiH, je ob vložitvi zatrdili tudi Dodik.

Vendar delovna različica predloga že vsebuje nekatera določila, ki so v očitnem navzkrižju z ustavo BiH. Slednja denimo določa, da sta Republika Srbska in Federacija Bosne in Hercegovine entiteti in nimata statusa države, poroča RSE. Prav tako je po ustavi BiH suverenost in ozemeljska celovitost rezervirana samo za državo Bosno in Hercegovino in ne za entitete. V ustavi BiH tudi nikjer ni zapisana pravica RS do samoodločbe, RSE pa ob tem poudarja, da je Republika Srbska pristojnosti na področju obrambe BiH predala leta 2005, ko je vojska RS prešla pod oborožene sile BiH.

O sprejemanju nove ustave se v Republiki Srbski pogovarjajo v času velikih napetosti in negotovosti. Sodišče BiH je Dodika pred dobrim tednom obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. V odgovor na to odločitev je predsednik srbske entitete v sredo podpisal ustavno sporne zakone, ki prepovedujejo delovanje pravosodnih in varnostnih institucij Bosne in Hercegovine na območju Republike Srbske. Med institucijami so tudi sodišče in tožilstvo BiH, državna policijska agencija za preiskavo in zaščito (Sipa) ter visoki sodni in tožilski svet BiH. Ustavno sodišče BiH je zadržalo izvajanje spornih zakonov, a Dodik je že napovedal, da zadržanja ne bo priznal.

V BiH se med voditelji že pojavljajo ocene, da se država po koncu vojne pred 30 leti še ni znašla v tako težkem položaju. Dodik je po sestanku s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem prejšnji teden dejal, da si "Bošnjaki iz Sarajeva želijo vojno v BiH". Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ob ponedeljkovem obisku Sarajeva dejal, da morajo krizo rešiti voditelji BiH, a da zavezništvo ne bo dovolilo ustvarjanja varnostnega vakuuma. V Washingtonu medtem po besedah državnega sekretarja Marca Rubia razmišljajo o dodatnem pritisku na voditelje Srbov v BiH, da bi preprečile razpad države.