Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Dokončno potrjeno: 2025 je bilo tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev
Prvič v zgodovini meritev so se na prva tri mesta najtoplejših let uvrstila tri zaporedna leta.
Prvič v zgodovini meritev so se na prva tri mesta najtoplejših let uvrstila tri zaporedna leta: 2023, 2024 in 2025.
Lansko leto je bilo namreč tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, kažejo podatki Copernicusa, projekta Evropske komisije za spremljanje podnebnih sprememb, ki jih je objavil Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF).
Lansko leto je bilo le za 0,01 stopinje Celzija hladnejše od leta 2023 (drugega najtoplejšega) in za 0,13 stopinje hladnejše od najtoplejšega, leta 2024.
Temperatura zraka nad kopenskimi območji po vsem svetu je bila druga najtoplejša, medtem ko je bila na Antarktiki zabeležena najvišja letna temperatura v zgodovini meritev, na Arktiki pa druga najtoplejša .
Podatki ECMWF so usklajeni tudi s podatki drugih organizacij, ki sodelujejo pri globalnem spremljanju podnebja – NASA, NOAA (Ameriška uprava za oceane in atmosfero), britanski meteorološki urad, Berkeley Earth in Svetovna meteorološka organizacija (WMO).
Omejitev iz Pariškega sporazuma bi lahko dosegli več kot desetletje prej
Leta 2025 je bila po podatkih ERA5 globalna temperatura zraka na površju za 1,47 °C višja od predindustrijske ravni, potem ko je leta 2024, ki je bilo najtoplejše leto v zgodovini meritev, dosegla 1,60 °C.
Ocenjena trenutna raven dolgoročnega globalnega segrevanja znaša približno 1,4 °C višje od predindustrijske ravni.
Glede na trenutno stopnjo segrevanja bi lahko omejitev 1,5 °C za dolgoročno globalno segrevanje iz Pariškega sporazuma dosegli do konca tega desetletja – več kot desetletje prej, kot je to bilo napovedano na podlagi stopnje segrevanja v času podpisa sporazuma.
Zadnja tri leta, 2023–2025, so bila izjemno topla iz dveh glavnih razlogov.
Prvi je kopičenje toplogrednih plinov v ozračju zaradi nenehnih emisij in zmanjšane absorpcije ogljikovega dioksida s strani naravnih ponorov (oceani, tropski gozdovi, ...)
Drugi razlog so izjemno visoke ravni temperature morske gladine po vseh oceanih, kar je povezano s pojavom El Niño in drugimi dejavniki, ki jih še krepijo podnebne spremembe.
Dodatni dejavniki, ki so prispevali k toplemu triletju, vključujejo spremembe v količinah aerosolov in nizke oblačnosti ter spremembe v atmosferskem kroženju, piše v poročilu.
Januar je bil najtoplejši januar v zgodovini meritev
Povprečna svetovna temperatura leta 2025 je bila 14,97 °C, kar je 0,59 °C nad povprečjem v obdobju 1991–2020.
Globalna temperatura morske gladine (zunaj polarnih regij) je bila 20,73 °C in tretja najvišja po letih 2024 in 2023.
Januar 2025 je bil globalno najtoplejši januar v zgodovini meritev, marec, april in maj pa so bili drugi najtoplejši v tem letnem času.
Vsak mesec v letu, razen februarja in decembra, je bil toplejši od ustreznega meseca v katerem koli letu pred letom 2023.
V tropih malce nižje temperature od preteklih dveh let, drugod višje
Tako kot v letih 2023 in 2024 je bil tudi leta 2025 znaten del planeta precej toplejši od povprečja.
Medtem ko so bile temperature zraka in morske gladine v tropskih območjih nižje kot v letih 2023 in 2024, so bile na mnogih območjih zunaj tropov precej nadpovprečne.
Nižje temperature v tropih so tako delno izravnale povišane temperature v polarnih območjih. Na Antarktiki so namreč izmerili doslej najvišjo povprečno letno temperaturo, na Arktiki pa drugo najvišjo.
Rekordno visoke letne temperature so bile zabeležene tudi v več drugih regijah, zlasti v severozahodnem in jugozahodnem Pacifiku, severovzhodnem Atlantiku, Daljnem vzhodu, in severozahodu Evrope ter osrednji Aziji.
Tretje najtoplejše leto v Evropi
Leto 2025 je bilo tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev v Evropi, s povprečno temperaturo 10,41 °C, kar je 1,17 °C nad povprečjem referenčnega obdobja 1991–2020 in 0,30 °C pod najtoplejšim letom, leta 2024.
Toplotni stres, požari, rekordni vročinski valovi, smrtne žrtve
Leta 2025 je polovica svetovne kopenske površine doživela več dni od povprečja z vsaj močnim toplotnim stresom – opredeljenim kot občutna temperatura 32 °C ali več. SZO toplotni stres prepoznava kot glavni vzrok smrti zaradi vremena po svetu.
Na območjih s suhim in pogosto vetrovnim vremenom so visoke temperature prispevale tudi k širjenju in stopnjevanju izjemnih požarov v naravi, ki proizvajajo ogljik, strupena onesnaževala zraka, kot so trdni delci, in ozon, kar vpliva na zdravje ljudi.
To je veljalo za dele Evrope – ki so zabeležili najvišje letne skupne emisije požarov v naravi – in Severne Amerike, kažejo podatki CAMS. Te emisije so znatno poslabšale kakovost zraka in imele potencialno škodljive vplive na zdravje ljudi tako na lokalni kot na širši ravni.
Izjemne razmere v letu 2025 so leto, ki ga zaznamujejo opazni ekstremni dogodki v številnih regijah, vključno z rekordnimi vročinskimi valovi, hudimi nevihtami v Evropi, Aziji in smrtnimi žrtvami zaradi vremena v Ameriki ter gozdnimi požari v Španiji, Kanadi in južni Kaliforniji, še piše v poročilu.
Površina morskega ledu najnižja v zadnjih 50 letih
Februarja 2025 je skupna površina morskega ledu na obeh polih padla na najnižjo vrednost vsaj od začetka satelitskih opazovanj v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Na Arktiki je bila mesečna površina morskega ledu v januarju, februarju, marcu in decembru najnižja v tem letnem času, junija in oktobra pa druga najnižja.
Marec je zaznamoval najnižji letni maksimum v zgodovini, septembrski minimum pa se je uvrstil šele na 13. mesto.
Na Antarktiki je mesečni obseg dosegel svoj četrti najnižji letni minimum februarja in tretji najnižji letni maksimum septembra.
Zadnjih 11 let med najtoplejšimi v zgodovini meritev
Na lestvici najtoplejših je tudi vseh zadnjih 11 let. To dejstvo je po besedah Carla Bountempa, direktorja programa Copernicus, dodaten dokaz nedvomnega trenda k bolj vročemu podnebju.
"Svet se hitro približuje dolgoročni temperaturni meji, ki jo je določil Pariški sporazum. Zagotovo jo bomo presegli; izbira, ki jo imamo zdaj, je, kako najbolje obvladati neizogibno prekoračitev in njene posledice za družbo in naravne sisteme," je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
