Protesti na ulicah. Grafiti, ki turiste opozarjajo, naj se vrnejo domov. Celo pregon z vodnimi pištolami. Zdi se, da so letos prebivalci priljubljenih počitniških destinacij večkrat pokazali, da imajo dovolj množičnega turizma. Ravnovesja med lokalnimi prebivalci in turizmom že dolgo ni več. Kaj je šlo narobe?
Zdi se, da je letošnje poletje prelomno za turizem – Benetke so zaradi prevelikega obiska turistom začele zaračunavati vstopnino in omejevati število popotnikov v mestu, v več španskih mestih pa so večkrat glasno protestirali proti množičnemu turizmu. Barcelono in Majorko prekrivajo grafiti in listi z napisi Turisti, pojdite domov. Protestirajo tudi Italijani, da turizem uničuje obmorska mesta, prav tako opažajo Hrvati.
Čeprav se je iskrica nezadovoljstva vžgala v Evropi, gre za svetovni pojav. Maja so denimo v japonskem mestu s pogledom na znamenito goro Fudži turiste skušali odgnati s postavitvijo ovir, s katerimi so skrili slikovito goro. Priljubljeni azijski otok Bali je februarja uvedel turistično vstopno takso za tuje obiskovalce. Nad (pre)velikim obiskom tožijo tudi nacionalni parki v ZDA – zadnji podatki kažejo, da je letos parke obiskalo približno 13 milijonov več ljudi kot lani.
A navdušenje nad naravnimi lepotami sveta ni nujno povezano z ljubeznijo in spoštovanjem do narave, piše CNN. Z množičnim obiskom destinacije lahko “kraj vzljubimo do smrti”, se je lani o negativnih učinkih množičnega turizma razpisala profesorica in strokovnjakinja za okolje EmilyWakild.
Protesti proti masovnemu turizmu (Foto: PROFIMEDIA)
Predsednik evropskega organizatorja potovanj Sunvil NoelJosephides je ob tem opozoril, da ne gre za nenadno spremembo, ki se je zgodila ‘z danes na jutri’. “Trenutni kaos je bil predvidljiv že pred leti. Sram me je zaradi tega, kar je industrija naredila iz počitniških destinacij,” je priznal. Z njim se strinjajo tudi drugi veterani turističnega sektorja, piše CNN.
“Letos je bilo zelo zelo slabo”
Med kraji, ki jih je množični turizem v zadnjih nekaj desetletjih popolnoma spremenil, je tudi angleško mesto Bath. Mesto v jugozahodnem delu Velike Britanije je postalo priljubljeno v 70. letih prejšnjega stoletja, predvsem med Američani.
“Spomnim se, kako sem bil presenečen nad temi tujci, ki so bili tako zelo glasni, kričali so drug na drugega,” danes opisuje lokalec JustinFrancis, ki je bil v času turističnega navala na mesto še otrok. “Ljudje so bili povsod, počutil sem se nevidnega.”
Ravno zaradi te izkušnje se je Francis v začetku stoletja odločil, da ustanovi podjetje Responsible Travel. Zdaj organizira potovanja, ki so prilagojena turističnim destinacijam, pri tem pa sodeluje z majhnimi lokalnimi podjetji in turističnimi vodniki. “Turizmu je šlo marsikje že zelo dobro, potem pa je sektor na splošno izgubil zaupanje lokalnih prebivalcev,” je komentiral. “Letos je bilo zelo zelo slabo.”
Ustanovitelj agencije je dodal, da je turistična industrija pozabila na najpomembnejši dejavnik svojega posla, dobro voljo domačinov. “Brez lokalne skupnosti se zgodba sesuje. Zaupanje smo marsikje izgubili in težko ga bo dobiti nazaj.”
Francis je razcvet množičnega turizma povezal z več dejavniki: z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki, družbenim medijem in rastočim gospodarstvom, zaradi česar si lahko več ljudi privošči potovanja.
Gneča na letališču (Foto: PROFIMEDIA)
Kako se ustvari destinacija
Turistični vodnik Noel Josephides, ki že petdeset let organizira potovanja v Sredozemlje, se strinja s Francisom. Velik del njegove službe predstavlja predvsem iskanje novih počitniških destinacij. Dejal je, da je bilo njegovo podjetje med prvimi, ki je turiste poslalo na danes priljubljena grška otoka Skiatos in Lemnos, pa tudi na portugalsko otočje Azori.
Po njegovih besedah je “ustvarjanje” destinacije preprosto: naprej kraj raziščejo turistični vodniki, nato se začnejo vlaganja v razvoj turističnih nastanitev. Pri tem koraku lokalnemu prebivalstvu pogosto pomagajo večje turistične agencije in ponudniki. V tretjem koraku je že vse pripravljeno za turiste – sprva kraj v svoje kataloge vključijo manjši turistični ponudniki, ob pritoku povpraševanj pa kraj v svoje ponudbe vključijo tudi organizatorji večjih turističnih potovanj. “Če se eden večjih ponudnikov odloči, da bo na destinacijo poslal letalo, mu drugi hitro sledijo. In naenkrat tja na dan ne leti več samo eno letalo, ampak pet,” je povedal Josephides.
Ker morajo organizatorji potovanj napolniti čarterske lete, se ponudba ob turističnem kraju začne razvijati. Manjši naravni biser se nato nenadoma spremeni v množično tržišče. “To se zgodi v nekaj letih, tega sploh ne opaziš. Nato pa si lokalno prebivalstvo kar naenkrat ne more več privoščiti kosila v restavraciji, ker so cene prilagojene turistom,” je dodal turistični vodnik. Obenem tudi turisti niso najbolj naklonjeni restavracijam, saj so že počitniški paketi precej dragi.
Množični turizem (Foto: PROFIMEDIA)
Z razvojem letalskih povezav se letom pridružijo tudi nizkocenovniki in zasebne nastanitve za kratkoročno oddajanje. Lokalno prebivalstvo si težko privošči nastanitve. In ravno visoke cene nepremičnin naj bi bile ena glavnih točk nezadovoljstva lokalnega prebivalstva. “Ko domačine vprašajo, kaj jih najbolj moti, vam bo večina odgovorila: ‘To, da si ne morem privoščiti, da bi tu živel,'” je opozoril Francis.
Josephides meni, da je potovalna industrija trenutno izven nadzora ter da je to doumelo tudi lokalno prebivalstvo, ki si želi regulacije. “Če je ne bo, bodo destinacije tako uničene, da se bodo tudi turistične izkušnje končale s solzami.”
Ravnovesja že dolgo ni več
Kot primer je navedel grška otoka Mikonos in Santorini, ki sta že nekaj let prenasičena. Ker turistom ni do gneče, je bil letošnji obisk zelo slab. Organizator potovanj na Santoriniju je za CNN v začetku avgusta povedal, da je obisk otoka porazen in da je bila letošnja sezona najslabša v zgodovini. “Ko se kraj prenasiti, se začne spirala padanja navzdol. Zelo težko se je vrniti na prejšnjo raven,” je pojav komentiral Josephides.
Predstavnik združenja potovalnih agencij Balearskih otokov PedroFiol je opozoril, da si lokalno prebivalstvu turizma želi, a v zmernejši obliki. Poudaril je, da turizem prinaša tudi dobre spremembe, med drugim razvoj regije. Na drugi strani zaledja ostajajo nerazvita. “Mislim, da je množični turizem samo simptom tega neravnovesja, ne pa razlog zanj,” je dodal in apeliral na premišljeno ustvarjanje (turističnega) pretoka po državah.
Da je treba nujno ustvariti ravnovesje med turizmom in lokalnimi skupnostmi, je jasno tudi politikom. “Skrb prebivalcev je za nas ključna prednostna naloga. Obenem pa ne smemo pozabiti, da je turizem glavni gospodarski vir za našo državo,” je povedal balearski minister za turizem, kulturo in šport Jaume Bauza.
“Turizem bi moral biti dogovor. Lokalno prebivalstvo ti ‘dovoli’ vstopiti v mesto, državo in ti nudi določene ugodnosti. Turist bi zato moral čim več denarja dati v lokalne roke. Tam ste kot gost, gostoljubje pa povrnete s finančnim prispevkom,” je ob koncu še poudaril turistični vodnik Francis.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje