Država ujeta v politično krizo: devet mesecev brez vlade

Kosovo se že več mesecev sooča s politično krizo. Albin Kurti, predsednik stranke Samoopredelitev, ki je državo vodil več kot pet let in na zadnjih volitvah osvojil 42 odstotkov glasov, skupaj s strankarskim kolegom Glaukom Konjufco tudi v drugem poskus ni uspel oblikovati nove vlade. Ker nobenemu od njiju ni uspelo zbrati potrebne večine, je predsednica Vjosa Osmani 20. novembra v skladu z ustavo razpustila parlament in razpisala predčasne volitve.

Kurti in Konjufca sta tako postala prva voditelja v zgodovini Kosova, ki sta sicer zmagala na volitvah, a kljub temu nista uspela oblikovati vlade, poroča Deutsche Welle (DW). Samoopredelitev je po volitvah zasedla 48 poslanskih sedežev, za oblikovanje vlade pa jih je potrebnih najmanj 61. Kurti je ob prvem poskusu 26. oktobra prejel 56 glasov, kar ni zadostovalo, Konjufca pa 19. novembra ni uspel preseči istega praga meje 56 glasov.

Brez nove vlade in z razpuščenim parlamentom se Kosovo sooča s finančno krizo, saj proračun za leto 2026 še ni bil potrjen.

V odprtem pismu predsednici Vosji Osmani je 21 organizacij civilne družbe konec oktobra opozorilo, da bi lahko neizglasovan proračun ohromil izplačila učiteljem, zdravnikom, javnim uslužbencem ter socialne pomoči za več sto tisoč prebivalcev, piše DW. Opozarjajo, da finančna stabilnost države ne sme postati talec političnih blokad, ter predsednici pripisujejo ključno vlogo pri preprečevanju krize.

Kljub temu Osmani ni uspelo prepričati političnih strank, naj pred razpustitvijo parlamenta vsaj potrdijo proračun in tako preprečijo finančni kolaps.

Politični zastoj je blokiral tudi ratifikacijo načrta rasti Evropske unije, vrednega šest milijard evrov. Kosovo bi iz tega mehanizma lahko prejelo več kot 880 milijonov, a ker parlament sporazuma ni ratificiral, doslej ni dobilo niti evra.

Nepripravljenost strank na sklepanje kompromisov

Kot navaja DW, je politična kriza na Kosovu predvsem posledica nepripravljenosti strank na sklepanje kompromisov. Tri največje albanske stranke v parlamentu, ki so bile doslej v opoziciji, Demokratska stranka Kosova (PDK), Demokratična zveza Kosova (LDK) in Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK), vztrajno zavračajo kakršnokoli sodelovanje s Kurtijevo stranko. Na drugi strani pa Kurti ne želi v koalicijo s Srbsko listo, ki jo podpira Beograd in ima devet poslancev v kosovskem parlamentu.

Nekdanji vodja PDK Memli Krasniqi Kurtiju očita "nesposobnost in politiko blokad", zaradi katere naj bi Kosovo izgubljalo čas, ter poglabljalo izolacijo in razkole, poroča Deutsche Welle.

Kurti medtem državljane poziva, naj mu na decembrskih volitvah znova namenijo svoj glas, hkrati pa že napoveduje, če bo izid podoben prejšnjemu, možnost novih volitev spomladi 2026, ko se izteče mandat predsednice Vjose Osmani.

Neuspešno oblikovanje nove kosovske vlade dodatno otežuje dialog med Kosovom in Srbijo. Začasna vlada pod vodstvom premierja Albina Kurtija je sicer v letu 2025 večkrat sodelovala na srečanjih v Bruslju s posebnim predstavnikom EU za dialog, Petrom Sorensenom, a so ta srečanja naletela na ostre kritike opozicije.

LDK in PDK opozarjata, da "kakršenkoli dogovor ali morebitna obveznost, sprejeta v tej fazi dialoga, za Kosovo ne more biti zavezujoč". Podobno meni tudi Naim Jakaj iz Kosovskega inštituta za pravo (IKD), ki za DW poudarja, da se je ustavni štiriletni mandat vlade iztekel 22. marca. Od takrat opravlja le naloge začasne uprave, omejene na vsakodnevno vodenje države. Po njegovih besedah takšna vlada nima politične podpore parlamenta in zato ne more sprejemati odločitev z dolgoročnimi posledicami, med njimi mednarodnih sporazumov.

"Dialog s Srbijo je proces, ki zahteva politične odločitve na najvišji ravni in polno institucionalno odgovornost – tega pa začasna vlada po ustavi in zakonu o vladi ne more zagotavljati," opozarja Jakaj.