Švedska bo v naslednjih desetih letih za obrambo namenila dodatnih 300 milijard švedskih kron oz. nekaj manj kot 28 milijard evrov, kar je največje oboroževanje Švedske po koncu hladne vojne. V okviru prizadevanj znotraj EU, da države članice odgovorijo na zmanjševanje vloge ZDA in se zoperstavijo ruski grožnji, je krepitev svoje varnostne in obrambne industrije napovedala tudi Španija.
Švedska bo v naslednjih desetih letih za obrambo namenila dodatnih 300 milijard švedskih kron oz. nekaj manj kot 28 milijard evrov, je danes sporočil švedski premier Ulf Kristersson. Po njegovih besedah bo to pomenilo največje oboroževanje Švedske po koncu hladne vojne, poročajo tuje tiskovne agencije.
“Imamo povsem nove varnostne razmere (…) in negotovost bo vztrajala še dolgo časa,” je razloge za povečanja obrambnih izdatkov navedel Kristersson.
Po njegovi oceni bo zveza Nato na junijskem vrhu bržkone sprejela odločitev o povečanju ciljne porabe zaveznic za obrambo, ki je trenutno nastavljena pri dveh odstotkih BDP. Kot je dejal, je Švedska z napovedanim povečanjem že usmerjena proti novi ciljni porabi, ki bo občutno višja.
Švedska se je Natu pridružila marca lani in se po 200 letih odpovedala nevtralnosti. Za članstvo v Natu je skupaj s Finsko sicer zaprosila že maja 2022, kmalu po ruski invaziji na Ukrajino.
11. marca 2024 je na sedežu Nata zaplapolala švedska zastava. (Foto: Yves Herman/REUTERS)
Skandinavska država trenutno za obrambo nameni 2,4 odstotka BDP, a naj bi izdatke že do leta 2030 povečala na 3,5 odstotka BDP.
Španija z načrtom za okrepitev obrambne industrije
Španski premier Pedro Sanchez je danes naznanil nacionalni načrt krepitve varnostne in obrambne industrije v državi, ki je na repu držav članic zveze Nato po obrambnih izdatkih. Njihovo okrepitev je Sanchez obljubil v okviru prizadevanj znotraj EU, da države članice odgovorijo na zmanjševanje vloge ZDA in se zoperstavijo ruski grožnji.
“Vlada bo pred poletjem zagnala velik nacionalni načrt za razvoj in spodbujanje španske varnostne in obrambne tehnologije ter industrije,” je v nagovoru parlamenta, posvečenem španskim vojaškim izdatkom, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Sanchez.
Pri tem bodo po njegovih besedah gradili na izkušnjah zadnjih let, denimo iz načrta EU za okrevanje po pandemiji covida-19, predvideni ukrepi pa naj bi zajeli večji del dodatnih vlaganj, ki jih od Španije pričakujejo njeni evropski partnerji, je dejal. Podrobnosti načrta zaenkrat ni predstavil.
Španija, ki je z izdatki za obrambo v višini 1,28 odstotka BDP na repu držav članic Nata, se je pri evropskih partnericah zavezala krepitvi obrambnega proračuna. Danes je Sanchez znova potrdil, da bodo izdatke najpozneje do leta 2029 dvignili na dva odstotka BDP.
Ni pa bil španski premier zelo jasen glede časovnice niti morebitnega potrjevanja v parlamentu. “Parlamentu bomo predložili vse, kar mora prek parlamenta,” je zagotovil.
Foto: PROFIMEDIA
Zaradi pomanjkljivih informacij, predanih poslancem, je bil do njega kritičen vodja opozicijske Ljudske stranke Alberto Nunez Feijoo. “Kakšni bodo roki? Koliko bomo porabili vsako leto? Od kod bo prišel ta denar?” je spraševal.
Višanje obrambnih izdatkov je občutljiva tema za socialističnega premierja, ki brez parlamentarne večine vlada ob podpori skrajne levice, že tradicionalno nastrojene proti Natu, in manjših regionalnih strank, ki prav tako niso naklonjene krepitvi španske vojske.
“Španija ne sme sprejeti ideje, da večji izdatki pomenijo več varnosti,” je danes ocenila predstavnica levega zavezništva Sumar, ki se boji, da bo šlo višanje obrambnih izdatkov na škodo socialnih ukrepov.
V povečanje obrambnih izdatkov tudi Slovenija
Premier Robert Golob je v nedavnem intervjuju za N1 prvič podrobneje pojasnil svojo napoved, da bo Slovenija izdatke za obrambo povečala na dva odstotka BDP pred letom 2030. Razkril je, da razmišlja o tem, kako hitro je mogoče doseči “ta dva odstotka oziroma tudi kaj več”, govori pa o treh dimenzijah – o obrambi, varnosti in odpornosti. Vlada bo načrt povečanja izdatkov za obrambo in varnost, ki bo po dostopnih informacijah vreden vsaj okoli 320 milijonov evrov, po premierjevih besedah pripravila do konca aprila, ko ga bo tudi poslala v državni zbor. Koalicijske partnerje pa je Golob v intervjuju potolažil z besedami, da zaradi povečanja teh izdatkov ne načrtuje rezov v obstoječe pravice, “sploh pa ne v socialo”.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje