V Washingtonu se je odvil državniški pogreb nekdanjega predsednika ZDA Jimmyja Carterja. Odhajajoči predsednik Joe Biden je v govoru posvaril pred sovraštvom. "Vsaka minuta našega časa na zemlji je pomembna, to je definicija dobrega življenja," je dejal in ljudi spodbudil, naj preučujejo moč Carterjevega zgleda. Pokojnega predsednika bodo pokopali v njegovem rojstnem mestu Plains v Georgii.
V nacionalni katedrali v Washingtonu se je danes odvil sklepni del pogrebnih slovesnosti preminulega nekdanjega predsednika ZDA Jimmyja Carterja. Po slovesnosti v katedrali pa ga bodo v njegovem rojstnem mestu Plains v Georgii v družinskem krogu pokopali ob njegovi leta 2023 preminuli soprogi Rosalynn.
Na slovesnosti je prvi spregovoril vnuk nekdanjega predsednika Joshua Carter, ki je predstavil življenje dedka izven Bele hiše. Odhajajoči predsednik Joe Biden pa je v svojem govoru posvaril pred širjenjem sovraštva in zlorabe moči. “Naša dolžnost je, da sovraštvu ne damo varnega zatočišča in da se zoperstavimo (…) največjemu grehu med vsemi, zlorabi moči,” je dejal.
Pohvalil je karakter Carterja in njegovo delo tako v času predsedovanja kot po njem. “Vsaka minuta našega časa na zemlji je pomembna, to je definicija dobrega življenja,” je nadaljeval in ljudi spodbudil, naj preučujejo moč Carterjevega zgleda. Zaključil je z izjavo, da pogreša svojega prijatelja, in se zahvalil družini Carter, da ga je delila s svetom, poroča britanski BBC.
Po navedbah Bidna ga je Carter, ko sta se dolgoletna prijatelja nazadnje srečala pred štirimi leti, prosil, naj ima slovesni nagovor na njegovem pogrebu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V katedrali se je sicer zbralo približno 3.000 ljudi, med katerimi so bili poleg Bidna tudi vsi bivši še živeči predsedniki države – Bill Clinton, George Bush, Barack Obama in Donald Trump, ki bo drugi predsedniški mandat nastopil 20. januarja. To je bilo prvo srečanje peterice po pogrebu nekdanjega predsednika Georgea H. W. Busha leta 2018. Trump je sedel poleg Obame. Prvič po volitvah je bil tudi v isti sobi s svojo nasprotnico Kamalo Harris in prvič po štirih letih poleg svojega bivšega podpredsednika ZDA Mika Pencea, ki novoizvoljenega predsednika na volitvah ni podprl.
Carter je v starosti 100 let umrl 29. decembra lani. Na čelu države je bil demokratski politik med letoma 1977 in 1981, za svoje kasnejše humanitarno delovanje pa je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir.
Krsto s Carterjevim truplom so naprej prepeljali v Atlanto, kjer so se mu poklonili številni tako iz domače zvezne države kot iz tujine. V torek so ga prepeljali v Washington, kjer so se ljudje od njega poslavljali na Kapitolu. Današnji dan je glede na izvršni ukaz predsednika Bidna v ZDA dan žalovanja. Zastave na vseh zveznih stavbah so skupno 30 dni izobešene na pol droga, danes pa so zaprte tudi nekatere zvezne službe, med njimi poštni uradi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!