Menu Item
Jez Idbar v bosni in Hercegovini, ki je veljal za enega najambicioznejših inženirskih projektov v Jugoslaviji, visokih pričakovanj ni izpolnil. Več kot pol stoletja kasneje je za prebivalce istoimenske vasi opomin, da je narava lahko močnejša tudi od betona.
Nedaleč od Konjica na reki Baščici v Bosni in Hercegovini se nahaja sloviti jez Idbar. Še danes, več kot pol stoletja po tem, ko je bil zgrajen, pritegne veliko pozornosti naključnih mimoidočih, obenem pa o njem pišejo in govorijo mnogi strokovnjaki. A ne pozitivno.
Jez je po mnenju mnogih eden od največjih inženirskih in gradbenih polomov nekdanje Jugoslavije. Kot piše srbski portal City Magazine, mu nekateri pravijo celo “neuspeh stoletja”.
Zgrajen je bil leta 1959 v dolini pod Prenjem, da bi zaustavil sedimentacije hudourniške reke Baščice, ki je v bližnje Jablaničko jezero nanesla velike usedline.
V nasprotju s pričakovanji pa je reka skozi leta tako narasla, da se je voda začela kopičiti in razlivati, zaradi česar je jez počil. Sredi jezu je nastala razpoka, ki je vidna še danes. Domačini so nato naredili še en prehod skozi jez, skozi katerega danes vodi glavna cesta v vas Idbar.
Baščica sedaj teče skozi steno poškodovanega jezu okoli deset metrov nižje od prehoda v vas. Od tedaj, ko je jez počil, tako ne služi več svojemu namenu.
Vendarle pa je pogled nanj še danes precej neverjeten, piše aarhus.ba. Velik jez, visok več kot 30 metrov, je obdan z gozdom, skozenj pa vodita manjši prehod in cesta, ki vodi do slikovite vasice Idbara. “Betonska pošast”, kot so jez imenovali, vodi v vas, ki še danes ohranja tradicijo tistih krajev.
Vsi se spominjajo in pripovedujejo o petdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so napravili prehod skozi jez in so zato imeli stik s civilizacijo le po “konjski poti” nad jezom. Bili so odrezani. Domačini še danes pravijo, da so bili edini, ki so vedeli, kako nevarna je lahko ta reka, a jim nihče ni verjel.
Glavni strokovnjak, ki je projekt vodil, je bil inženir Dušan Milanović, izvajalec pa Železniško gradbeno podjetje št. 1 iz Sarajeva, ki po navedbah City Magazina prej ni delalo na jezovih. Medtem ko so Milanoviću srbski strokovnjaki stopili v bran, pa so ga tisti z območja BiH krivili za resne napake med izgradnjo jezu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje