Menu Item
Evropska komisija je sporočila, da predlaga aktivacijo direktive o začasni zaščiti, ki bi omogočila hiter in učinkovit odziv ob množičnem bežanju ljudi iz Ukrajine. Beguncem bi na podlagi omenjene direktive omogočili začasno zaščito v EU, s čimer bi dobili dovoljenje za začasno prebivanje, dostop do izobrazbe in trga dela. Takšen predlog je na mizi prvič v zgodovini EU.
Direktiva o začasni zaščiti določa ravnanje v primeru množičnega nenadnega prihoda razseljenih oseb iz določene države. Beguncu s kriznega območja zagotavlja pravico do takojšnje vsesplošne začasne zaščite v članici unije, brez odobrene prošnje za azil. Direktiva bi beguncem omogočila enako zaščito v vseh državah članicah, izhaja iz sporočila.
Europe stands by those in need of protection.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) March 2, 2022
All those fleeing Putin’s bombs are welcome in Europe.
We will provide protection to those seeking shelter and we will help those looking for a safe way home.
Our proposal to support people fleeing the war in Ukraine ↓
Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen je poudarila, da je Evropa s tistimi, ki potrebujejo zaščito. “Vsi, ki bežijo pred Putinovimi bombami, so dobrodošli v Evropi,” je zapisala in dodala, da bo EU zagotovila zaščito “vsem, ki iščejo zatočišče, in tistim, ki iščejo varno pot domov”.
Podpredsednik Evropske komisije in komisar za zaščito evropskega načina življenja Margaritis Schinas je dejal, da gre za prvi predlog aktivacije omenjene direktive v zgodovini EU. “Vsem, ki bežijo pred vojno, bomo podelili zaščito in dostop do šol, zdravstvene oskrbe in dela,” je zagotovil Schinas.
Ob tem v Komisiji pripravljajo tudi operativne smernice, ki naj bi mejnim policistom držav članic, ki mejijo z Ukrajino, pomagale pri upravljanju vstopa beguncev.
Za koga bo veljala?
Začasna zaščita bo veljala za ukrajinske državljane in druge državljane tretjih držav, ki so si dom uredili v Ukrajini, ter za njihove družinske člane. Veljala bo tudi za neukrajinske državljane in osebe brez državljanstva, ki zakonito bivajo v Ukrajini in se ne morejo vrniti v svoje države, na primer prosilce za azil in begunce, ter njihove družinske člane.
A tudi osebam, ki ne sodijo v te kategorije, je treba omogočiti vstop v EU, izpostavljajo v Bruslju. Zanje sicer začasna zaščita ne bo veljala, jim bodo pa nato pomagali pri vrnitvi v njihove države.
Začasna zaščita začne veljati takoj, ko članice ukrep sprejmejo, sprva za eno leto. To obdobje je mogoče najprej podaljšati dvakrat za šest mesecev, nato pa še za eno leto. Začasna zaščita bo torej zagotovo veljala za eno leto, lahko pa velja za največ tri leta, so pojasnili v komisiji.
Za Ukrajince že sedaj velja ureditev, ki imetnikom biometričnih potnih listov omogoča vstop v unijo brez vizumov, in sicer za največ 90 dni v obdobju 180 dni. Aktiviranje začasne zaščite bo vstop omogočilo vsem Ukrajincem in vsi bodo torej lahko v uniji ostali dlje kot tri mesece.
Vsakdo bo lahko v času veljavnosti začasne zaščite zaprosil tudi za azil, vendar ti postopki trajajo, zato je začasna zaščita potrebna, pojasnjujejo v komisiji. Poleg tega se v Bruslju nadejajo, da bo začasna zaščita zagotovila, da se azilni sistem ne sesuje pod težo prošenj.
Po torkovih podatkih se je od začetka ruske invazije Ukrajine v EU zateklo že več kot 650.000 oseb. V komisiji ob tem izpostavljajo, da so to torkovi podatki in da številka strmo raste.
Zakaj tega niso storili leta 2015 in 2016?
Na vprašanja, zakaj unija možnosti začasne zaščite ni uporabila v letih 2015 in 2016 v odziv na takratno begunsko krizo, v Bruslju odgovarjajo, da za Ukrajince že velja brezvizumska ureditev, kar bistveno spremeni položaj, in da ta možnost niti ne bi rešila tedanjih težav zaradi izjemnega pritiska na Grčijo in Italijo, zaradi katerega je bilo premeščanje ustreznejša možnost.
V EU je velika ukrajinska diaspora, zato se pričakuje, da se bo približno polovica prebežnikov iz Ukrajine zatekla k sorodnikom, prijateljem ali znancem, preostali pa naj bi se prerazporedili po članicah unije, tudi v okviru prostovoljnega premeščanja beguncev med članicami.
Direktiva o začasni zaščiti namreč omogoča premeščanje, ni pa tega mehanizma v njej izrecno navedenega, saj ga je unija vzpostavila po begunski krizi leta 2015. Prav tako današnji predlog komisije premeščanja ne omenja izrecno, temveč poziva k uravnoteženi solidarnosti, pojasnjujejo v Bruslju.
Ob predstavitvi predloga sicer odmevajo poročila o tem, da na mejah Ukrajine in članic unije niso dovolili prehoda afriškim državljanom. V komisiji pravijo, da je treba prehod omogočiti vsem prebežnikom, ne glede na njihovo etnično pripadnost in barvo kože.
O predlogih v četrtek
Komisija je danes predstavila tudi smernice za ukrepanje na mejnih prehodih, s katerimi med drugim priporoča vzpostavitev posebnih pasov za humanitarno pomoč. Priporoča tudi prožnost pri uveljavljanju pravil, ki naj bi beguncem omogočila, da s seboj prinesejo večje količine denarja in hišne ljubljenčke.
O predlogih bodo v četrtek na zasedanju v Bruslju razpravljali notranji ministri EU. Na neformalnem sestanku v nedeljo je uporabo direktive o začasni zaščiti podprla večina držav, tudi Slovenija. V komisiji pričakujejo, da bodo ministri takojšnjo uporabo začasne zaščite v četrtek podprli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje