Ekipa CNN v Gazi: pogled v oči sirote in "svet, ki ne posluša"

20-mesečni Amir Taha tiho leži na postelji, puhasti lasje mu štrlijo v zrak, na otroški, mehki koži pa je surova in nazobčana rana na čelu. Okoli njegovih velikih rjavih oči so vijoličaste modrice.
Njegova teta pripoveduje, da je zdaj sirota, saj so bili njegovi starši in sorojenca ubiti v izraelskem napadu, enem od številnih v uničujoči vojni proti Hamasu v Gazi, ki jo je Izrael začel, potem ko so borci Hamasa 7. oktobra izvedli morilske čezmejne napade na izraelske civiliste.

Amirjeva izguba je še dodaten davek za ogromno število žrtev na majhnem ozemlju Gaze. Po podatkih njihovega ministrstva za zdravje, ki ga vodi Hamas, je bilo ubitih že več kot 18.000 ljudi.

A Amir je še premlad, da bi razumel, kaj se je zgodilo, je novinarki Clarissi Ward povedala njegova teta Nehaia Al Kadra.

"Amirja so našli na ulici v maminem naročju. Njegova sestra je umrla, njegov brat je umrl, stric, druga sestra je ranjena v bolnišnici. Tukaj smo, nima ne mame, ne očeta, ne starejše sestre ali brata. Zdaj sva samo midva in Bog," je dodala Nehaia.

Amir si želi očeta. Ko je videl zdravstvenega tehnika, ki je bil videti kot on, je ves čas kričal: "Oče! Oče! Oče!" Ko ga teta poskuša pomiriti, mu pokaže videoposnetek očeta.

Grozote sodobnega vojskovanja

Amirju bodo telesne rane pozdravili v terenski bolnišnici v Rafi na jugu Gaze. Bolnišnico je ustanovila vlada Združenih arabskih emiratov (ZAE).

Ker so lokalne bolnišnice preobremenjene z bolniki in ranjenci, ki iščejo pomoč v poškodovanih ali uničenih ustanovah, je operacija ZAE redek primer, ki deluje – bolnišnica je dobro opremljena, ima pa tudi kadre.

CNN si je ta teden na kratkem obisku ogledal njihovo delo, saj so kot prvi zahodni medij dobili dostop do južne Gaze. Izrael in Egipt sta pred tem mednarodnim novinarjem praktično onemogočila, da bi iz prve roke spremljali smrtne žrtve med civilisti. Izraelska vojska je ameriške medije s spremstvom spustila tudi v severno Gazo.

Na ulicah, posejanih s smetmi in ruševinami porušenih stavb, je Clarissa Ward s kolegi opazovala grozote vojne v današnjem času. Kljub močnemu bombardiranju se ljudje kot zombiji sprehajajo zunaj – morda poskušajo razumeti, kaj se jim dogaja, morda nimajo česa drugega početi.

Večina trgovin je zaprta, pred pekarno pa je dolga vrsta. Zaradi nedavnega dežja je voda zastala, poleg tega pa se je začel čutiti decembrski mraz.

"Spremeni ti srce"

V drugi sobi terenske bolnišnice je osemletna Džinan Sahar Mugari, imobilizirana v mavcu. "Bombardirali so hišo zraven nas in nato še naš dom," je povedala za CNN. "Sedela sem poleg dedka, ki me je držal. Stric je bil v redu, zato nas je lahko odnesel ven."

Lobanja in noga osemletne deklice sta bili v bombnem napadu zdrobljeni, pojasnjuje njena mati Hiba Mohamed Mugari, ki je med napadom ni bilo doma. "Šla sem jo iskat v bolnišnico ... prišla sem sem in jo našla tukaj." Svojega otroka spodbuja, naj govori, medtem ko sama molči. Po obrazu ji tečejo solze, ko tiho joče.

Zdravniki v bolnišnici ZAE pravijo, da jim je še posebej težko videti in zdraviti nedolžne otroke, ki so žrtve vojne, vendar so tako zaposleni, da se s tem ne zmorejo ukvarjati.

"To je nekaj, kar ti spremeni srce," je o zdravljenju ranjenih otrok dejal doktor Ahmed Almazruej. Njegov kolega, direktor bolnišnice dr. Abdalah Al Nakbi, je dodal: "To so očitno civilisti. Ne zaslužijo si, da izgubijo okončino, medtem ko sedijo z družino."

Bolnišnica je bila hitro zgrajena na nogometnem stadionu, vendar je zaradi osebja in najsodobnejše opreme ob 150 posteljah izjemno pomembna. "Tukajšnji prebivalci nas prosijo, da bi naše storitve omejili le na hudo poškodovane, saj so to tisti, ki jih potrebujejo. In ti ne morejo čakati," je dejal Al Nakbi.

Mirnost med zračnimi napadi

Prostovoljni zdravniki so na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu. "Včeraj smo začeli ob treh zjutraj. Štiri poškodbe. Ni amputacij, so pa opekline. Opekline so hujše od amputacij," je dejal Al Nakbi. "Budni smo ostali do poznega popoldneva."

V okviru misije, ki jo imenujejo Operacija Gallant Knight 3, je osrednji del dela zdravnikov obravnava žrtev travm. A spopadajo se tudi s posledicami razpada lokalnih zdravstvenih sistemov in nalezljivih bolezni, ki se širijo zaradi prevelike gneče in slabih razmer.

"Nekdo je prišel s poškodbo glave, iz rane pa so mu lezli črvi," je povedal Al Nakbi. "Ne moremo razložiti, kakšnemu okolju je bil izpostavljen, in z zdravstvenega vidika ne morem pojasniti, kako umazane so bile te razmere. Celo naš kirurg je bil šokiran."

V notranjosti bolnišnice je skoraj mirno, saj osebje učinkovito skrbi za paciente na oddelkih, v enotah intenzivne terapije in operacijskih dvoranah. Toda vojna je vseprisotna. V 15 minutah po prihodu CNN se zasliši glasen pok ob zračnem napadu v bližini. Zdravniki ne trznejo. To je resnično življenje, so dejali, slišijo vsaj 20 napadov na dan. Navadili so se.

Listki, umazani s krvjo

V svetišču bolnišnice ne vedo, kaj so Izraelci zadeli – tarčo Hamasa, hišo civilistov ali podjetje. Kmalu pa dobijo novico, da prihajajo žrtve, ki jih morajo oskrbeti.

"Pravkar so nas poklicali, da nam bodo poslali dva mlada moška zaradi bombnega napada," je dejal Al Nakbi in se odpravil v "rdeče območje", kjer sprejemajo nove ranjence.

Večina od njih je izkušenih urgentnih zdravnikov in svetovalcev v enotah intenzivne terapije. Videli so že številne travme, vendar je drugače – v roke so dobili organizirano, ustrezno kartoteko.

Zapiski, ki so jih posredovali reševalci, ki so pripeljali moškega in 13-letnega fanta, oba z manjkajočimi okončinami, so bili popackani s krvjo.

Oba bolnika sta hudo poškodovana, zato ekipi hitro zamenjata povoje. "Niti en bolnik ni prišel k meni z ustrezno prevezo za zaustavljanje krvavitve," je dejal Al Nakbi in pojasnil, da je zaustavitev izgube krvi ključnega pomena za reševanje življenj.

Svet ne posluša

Izraelska vojska trdi, da je od 7. oktobra v Gazi – enklavi, ki je dolga le približno 25 kilometrov in široka sedem kilometrov – zadela več kot 22.000 ciljev, kar po intenzivnosti in silovitosti daleč presega vse dosedanje sodobne vojne.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije sta morala več kot dva milijona prebivalcev Gaze zapustiti domove, saj je Izrael v operacijah za uničenje Hamasa in vrnitev več kot 100 talcev, ki naj bi jih še vedno zadrževali borci, najprej napadel sever in nato jug ozemlja.

Tudi po tem, ko je več držav pozvalo k prekinitvi ognja, se je ena od mladih pacientk v bolnišnici vprašala, ali koga zares skrbi dovolj.

Pred vojno je 20-letna Lama Ali Hasan Aluš študirala strojništvo in se pripravljala na sestrino poroko. Njena družina je upoštevala ukaze izraelske vojske, naj zapusti dom na severu. Pobegnili so na jug, a je bila hiša, v kateri so iskali zatočišče, zadeta v zračnem napadu. Zdaj je Lama v bolnišnici z amputirano desno nogo.

"Svet nas ne posluša," je dejala. "Nikomur ni mar za nas, že več kot 60 dni umiramo zaradi bombardiranja, a nihče nič ne stori."