Menu Item
Leta 2023 je ekstremna vročina v Evropi prispevala k smrti več kot 47.000 ljudi, je pokazala nova študija evropskih raziskovalcev. Smrtnih primerov, povezanih z vročino, je vedno več, ob tem pa avtorji študije opozarjajo, da bi nas moral poleg naraščanja števila smrti skrbeti tudi dvig temperatur, ki je k temu doprinesel.
Visoke temperature so leta 2023 v Evropi prispevale k smrti 47.690 ljudi, navaja nova študija, objavljena v Nature Medicine.
Ekstremna vročina lahko namreč poslabša stanje kroničnih obolenj, kot so srčna obolenja, sladkorna bolezen in astma, pospeši širjenje okužb in celo privede do srčnega zastoja, piše Euronews.
Tako leta 2023 kot 2022 so na evropski ravni zabeležili najvišje število z vročino povezanih smrti vsaj od leta 2015, je še pokazala študija.
“Vsako leto opažamo veliko z vročino povezanih smrtnih primerov in število narašča,” je za Euronews povedala vodja študije in raziskovalka na barcelonskem inštitutu za globalno zdravje Elisa Gallo. “Skrbeti bi nas morale smrti, a tudi temperature, ki se višajo, in višajo se zelo hitro,” je še dodala.
Brez ukrepov bi bilo še mnogo huje
A smrti bi lahko bilo še mnogo več, so opozorili raziskovalci – celo za 80 odstotkov, če vlade od leta 2000 z ukrepi ne bi naslavljale podnebnih sprememb. Brez njih bi lahko bilo po izsledkih študije med starostniki, ki so na vročino še posebej občutljivi, smrti lani še dvakrat več.
Kot piše Euronews, je do največjih premikov prišlo po letu 2003, ko je izredno vroče poletje vodilo do okoli 70.000 smrti in spodbudilo mnoge evropske države, da zaženejo sisteme zgodnjega opozarjanja. Še dodatno pa bi lahko smrti omejili s preprostimi ukrepi med vročinskimi valovi, denimo z boljšo hidracijo in spanjem v prostorih z nižjo temperaturo, pa tudi s politikami, usmerjenimi v omejevanje podnebnih sprememb in toplogrednih izpustov.
Ocene smrtnosti, uporabljene v študiji, slonijo na javno dostopnih podatkih, ki ne navajajo točnega vzroka smrti, pa so o omejitvah študije zapisali pri Euronews. Znanstveniki so podatke o smrtih primerjali s tedenskimi temperaturami in ocenili, koliko od njih je posledica vročine.
Opazili so, da je bila še posebej na udaru Južna Evropa. Izstopala je Grčija s 393 smrtmi na milijon prebivalcev, sledile so ji Bolgarija z 229, Italija z 209, Španija s 175, Ciper s 167 in Portugalska s 136 smrtmi na milijon prebivalcev.
Leto 2023 je bilo najbolj vroče zabeleženo leto na svetovni ravni in na evropski ravni eno najtoplejših. Od junija 2023 do julija letos je po podatkih službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus vsak mesec presegel lasten temperaturni rekord. Letošnji julij je bil v Evropi tako drugi najtoplejši julij doslej in drugi najtoplejši mesec nasploh.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!