Električno omrežje Kube se je sesulo, Trumpu pa bi bilo v čast, da "državo prevzame"

"Vse življenje poslušam o ZDA in Kubi – kdaj bo imela Amerika čast, da zavzame Kubo? To je velika čast," je ameriški predsednik Donald Trump dejal v Ovalni pisarni. "Zavzeti Kubo v neki obliki – ali jo osvobodim ali zavzamem, mislim, da lahko z njo naredim, karkoli želim."

Novinarji so ga vprašali, ali bi ameriška vojaška operacija na Kubi spominjala na januarsko zajetje Nicolasa Madura v Venezueli ali bolj na nadaljevanje ameriškega konflikta z Iranom, Trump pa je dejal le, da jim tega ne more povedati.

Medtem je celotna Kuba včeraj ostala v temi. Državno podjetje za upravljanje elektroenergetskega omrežja je sporočilo, da ob zrušitvi sistema niso zaznali nobenih napak na delujočih enotah, in dodalo, da si prizadevajo za postopno obnovo oskrbe z elektriko po vsej državi.

Kuba se pri proizvodnji električne energije močno zanaša na nafto, zato je blokada dobav goriva, ki jo je uvedel Washington, poglobila energetsko krizo v državi. Poleg občasnih izpadov elektrike so težave tudi z medicinskimi zalogami in seveda upadom turizma. Cene goriva so tako poskočile, da lahko na neuradnem trgu liter bencina stane tudi do devet dolarjev, kar pomeni, da polnjenje rezervoarja avtomobila stane več kot 300 dolarjev – to je več kot večina Kubancev zasluži v celem letu.

Vsesplošni izpadi električne energije so bili v zadnjih letih pogosti. Kubanska oblast jih je že v preteklosti pripisovala ameriškim gospodarskim sankcijam, medtem ko kritiki opozarjajo tudi na pomanjkanje vlaganj v dotrajan sistem za proizvodnjo elektrike na otoku.

Gorivo točijo le turisti, diplomati in Kubanci, ki se naročijo

Prebivalka Havane Dayana Machin je za Reuters dejala, da je zadnji izpad elektrike ni presenetil, a da bi se morali prebivalci pripraviti s štedilniki na drva, s sončnimi paneli za tiste, ki si jih lahko privoščijo, ter z zalogami vode in goriva. Miguel, ki oddaja stanovanje v Varaderu, pa je za CNN povedal, da so njim izpadi elektrike po navadi prizaneseni, a tokrat so tudi oni ostali v temi.

Vlada je v odgovor na energetsko krizo napovedala nujne ukrepe, ki vključujejo skrajšanje šolskega pouka, preložitev večjih športnih in kulturnih dogodkov ter zmanjšanje javnega prevoza. Številne državne bolnišnice so omejile svoje storitve, zaradi pomanjkanja goriva in posledičnega nedelovanja tovornjakov za odvoz odpadkov pa se smeti kopičijo po celotnih soseskah.

Prodaja goriva na bencinskih črpalkah v državni lasti je zdaj močno omejena. Točiti ga smejo le turisti, diplomati in tisti Kubanci, ki so si prek spletnega sistema zagotovili termin – pogosto po večurnem čakanju.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je dejal, da otok v zadnjih treh mesecih ni prejel nobene nafte. "Vpliv blokade je ogromen. Najbolj brutalno se kaže prav pri teh energetskih vprašanjih. To povzroča stisko med prebivalstvom," je dejal.

Spomnimo, ZDA so po odstranitvi venezuelskega predsednika z oblasti v začetku januarja prekinile dobavo nafte Kubi. Po tej operaciji, v kateri so ameriške sile zajele Madura, je Washington dejansko ustavil dotok venezuelske nafte proti otoku, ki je bil od tega vira močno odvisen.

Kasneje so ZDA s carinami zagrozile tudi drugim državam, ki izvažajo nafto na Kubo, obenem pa trdijo, da Havana predstavlja veliko grožnjo, ker da se "povezuje s sovražnimi državami in škodljivimi akterji ter gosti njihove vojaške in obveščevalne zmogljivosti".