Menu Item
Emisije toplogrednih plinov v Evropi so bile lani višje kot v koronskem letu 2020, je sporočila Evropska agencija za okolje (EEA). Kljub rasti emisij pa so ravni leta 2021 ostale šest odstotkov pod tistimi, zabeleženimi leta 2019. Združeni narodi medtem v najnovejšem poročilu opozarjajo, da trenutni ukrepi držav še zdaleč ne zadostujejo za dosego cilja omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.
Emisije toplogrednih plinov so se v Evropi lani na račun okrevanja gospodarstva po pandemiji covida-19 povečale za pet odstotkov, je opozorila Evropska agencija za okolje (EEA). Ob tem izpostavljajo, da bo morala EU močno okrepiti napore na področju zelenega prehoda, če želi doseči zastavljene cilje.
Kljub rasti emisij toplogrednih plinov pa so ravni lani ostale šest odstotkov pod tistimi, zabeleženimi leta 2019, piše v poročilu EEA. Končna poraba energije se je lani prav tako povečala za pet odstotkov, kar je izražalo okrevanje gospodarstev po koronski krizi. Čeprav so se cene plina in elektrike začele zviševati že v 2021, pa v EEA pričakujejo, da se bodo učinki energetske draginje pokazali šele pri podatkih za letos.
Cilj EU, da emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjša za 55 odstotkov, glede na trenutne projekcije ne bo dosežen, je ob objavi poročila po pisanju francoske tiskovne agencije AFP izpostavila Melanie Sporer iz EEA. Emisije bi morali namreč v povprečju letno zmanjšati za 134 milijonov ton ogljikovega dioksida oz. za štiri odstotke.
“Prihodnji meseci in leta bodo bistveni za oblikovanje ambicioznih načrtov članic EU za zmanjšanje izpustov s ciljem uresničitve podnebnih ciljev unije,” je medtem zapisal izvršni direktor agencije Hans Bruyninckx.
Čeprav priznava, da bodo za zagotovitev energetske oskrbe to jesen in zimo potrebni kratkoročni ukrepi, ki ne ustrezajo ciljem zelenega prehoda, pa ti po njegovih besedah ne bi smeli Evropo obsoditi na dodatna leta odvisnosti od fosilnih goriv. “Varčevanje z energijo in krepitev obnovljivih virov sta bistvenega pomena tako za naslovitev energetske krize kot za dosego podnebne nevtralnosti,” je prepričan Bruyninckx.
“V primerjavi z obdobjem 1990 do 2020 bomo morali do leta 2030 podvojiti naše napore pri zmanjševanju emisij,” je medtem izpostavila Sporer. Priložnost za to je sredina 2023, ko bodo morale članice EU predstaviti dopolnjene nacionalne energetske in podnebne načrte.
Največje napore je sicer agencije zaznala na področju oskrbe z energijo, industrije z največjimi izpusti. V tem sektorju so se emisije med letoma 2005 do 2020 znižale za 43 odstotkov. V transportnem sektorju so padle za 15 odstotkov, v kmetijstvu pa za dva odstotka.
Skupni delež pridobivanja energije iz obnovljivih virov je po nekaj letih močne rasti lani ostal stabilen pri 22 odstotkih, kar je po oceni EEA zaskrbljujoče, saj je treba prehod na zeleno energijo pospešiti. EEA je pozvala k hitremu povečanju pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn in hidroelektrarn.
Mednarodne podnebne zaveze še zdaleč ne zadostujejo za dosego cilja omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija, v najnovejšem poročilu opozarjajo Združeni narodi (ZN). Poročilo so objavili nekaj dni pred začetkom podnebne konference COP27, kjer bodo stekla pogajanja o ukrepih za zajezitev globalnega segrevanja.
Več kot 190 držav se je, spomnimo, s podpisom pariškega sporazuma leta 2015 zavezalo k omejitvi globalnega segrevanja pod mejo dveh stopinj Celzija, pri tem pa si prizadevajo za ukrepe, ki bi to mejo znižali na 1,5 stopinje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!