ESČP ni sprejelo okoljske tožbe proti 33 državam, med katerimi je tudi Slovenija

Gozdni požar na Portugalskem (Foto: PROFIMEDIA)

Evropsko sodišče za človekove pravice ni sprejelo v obravnavo tožbe, ki jo je lani proti 33 državam zaradi pasivnosti v boju proti podnebnim spremembam vložila skupina mladih. Med toženimi državami je bila tudi Slovenija. Sodišče pa je pritrdilo starejšim švicarskim okoljskim aktivistkam in ocenilo, da Švica ni naredila dovolj za preprečevanje podnebnih sprememb.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) tožbe mladih Portugalcev zaradi neizpolnjevanja podnebnih zavez proti 33 državam, tudi Sloveniji, ni sprejelo v obravnavo. Odločitev je dokončna.

Tožbo je septembra lani vložila skupina mladih Portugalcev, starih med enajst in 24 leti. 33 državam, gre za članice EU, Združeno kraljestvo, Norveško, Švico in Turčijo, so očitali nezadostno ukrepanje proti podnebnim spremembam in neuspeh pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do te mere, da bi dosegle cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Šesterica je trdila, da so kršene njihove temeljne pravice, vključno s pravico do življenja, zasebnosti in družinskega življenja. Povod za tožbo so bili uničujoči požari leta 2017 na Portugalskem, v katerih je umrlo več kot sto ljudi, ogromna gozdna območja pa so bila uničena.

“Švica ni naredila dovolj za preprečevanje podnebnih sprememb”

Sodišče v Strasbourgu je danes zavrglo podobno tožbo nekdanjega župana Damiena Carema proti Franciji. Je pa ESČP danes pritrdilo starejšim švicarskim okoljskim aktivistkam oz. njihovi tožbi proti Švici. Kot je ocenilo, Švica ni naredila dovolj za preprečevanje podnebnih sprememb. Gre za prvo tovrstno obsodilno sodbo. Skupina starejših žensk je pred sodiščem trdila, da so zaradi svoje starosti in spola še posebej ranljive za posledice vročinskih valov, povezanih s podnebnimi spremembami. Konkretno so izpostavljale, da med vročinskimi valovi v Švici ne morejo zapustiti svojih domov, ne da bi tvegale zdravstvenih težav, poroča BBC.

Foto: PROFIMEDIA

Švicarski zvezni urad za pravosodje je za francosko tiskovno agencijo AFP sporočil, da se je seznanil z razsodbo sodišča in da bo razmislil o nadaljnjih korakih. “Ta sodba je dokončna. To podrobno sodbo bomo analizirali skupaj z zadevnimi organi in preučili ukrepe, ki jih mora Švica sprejeti v prihodnosti,” je zapisal.

Največja švicarska politična stranka, skrajno desna Švicarska ljudska stranka (SVP), pa je odločitev sodišča označila za škandalozno in zahtevala izstop države iz Sveta Evrope.

Maša Kovič Dine s katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti je za Radio Slovenija danes povedala, da je bilo sodišče v težkem položaju. Že na javni obravnavi septembra lani so tožene države poudarile vprašanje jurisdikcije sodišča, saj se je v praksi razvilo prepričanje, da je sodišče pristojno samo v primerih, ko tožniki tožijo države, katerih državljani so, je pojasnila.

Menila je še, da je ta tožba prelomna, njen izid pa ne. Razsodba v prid tožnikom bi po njeni oceni zgolj nakazala, kako bi države lahko odpravile nepravilnosti, zavrnitev pa da bo zgolj upočasnila trenutni zagon, ki je povsod po svetu opazen prav z vlaganjem podnebnih tožb na sodišča.

Kot je izpostavila Kovič Dine, pa je večina toženih držav članic EU, ki so leta 2021 sprejele evropski podnebni zakon. V njem so tudi zavezujoče obveznosti glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. “Zanimivo bo videti, ali države ne bodo izpolnile teh obveznosti, kakšne bodo takrat tožbe, saj bomo imeli konkretne obveze, ki niso bile izpolnjene,” je opozorila.

Prelomna sodba: “To je resnično zmaga za vse”

Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja pa je izpostavil, da je ESČP okoljski tožbi zavrnilo zaradi procesnih razlogov. “To pomeni, da se s samo zatrjevano vsebino pomanjkljivega ukrepanja držav na področju podnebnih sprememb žal ni ukvarjalo,” je poudaril.

A podnebno pravo in tožbe se po njegovih besedah razvijajo. “Prepričan sem, da bo v prihodnosti še več uspešnih in neuspešnih tožb, katerih posledica pa bodo nedvomno bolj ambiciozni in bolj resni ukrepi držav na področju spopadanja s podnebnimi spremembami,” je optimističen.

V tej luči je zelo vesel današnjega razpleta okoljske tožbe švicarskega združenja Starejši za varstvo podnebja zoper Švico. ESČP je namreč v tej zadevi presodilo, da so bila prizadevanja Švice za znižanje emisij toplogrednih plinov nezadostna.

“To je resnično zmaga za vse, kot je sama izjavila ena od pritožnic iz portugalskega primera, ki ni uspel. Današnja sodba v primeru Starejši za varstvo podnebja je močno spodbudila sodne postopke za doseganje podnebne pravičnosti, tako pred ESČP, ki ima trenutno še šest nerešenih podnebnih primerov, kot pred nacionalnimi sodišči, in bo zagotovo imela posledice po vsem svetu,” je napovedal Petek.

Aljoša Petek (Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO)

Po njegovih besedah gre za prelomno sodbo, saj je ESČP potrdilo uporabnost konvencijskih pravic v primeru podnebnih zadev. “ESČP je ugotovilo, da konvencija o človekovih pravicah državam nalaga, da morajo zasnovati in implementirati ukrepe za doseganje podnebne nevtralnosti v naslednjih treh desetletjih, kar zajema tudi cilje in časovnice, ki morajo biti del nacionalnega pravnega okvira,” je poudaril.

Sodišče s tem ni samo pojasnilo, kaj morajo države pogodbenice konvencije, kot je Slovenija, zdaj ukreniti, ampak je tudi naznanilo smer razvoja konvencijskih pravic na področju podnebnih sprememb v prihodnosti, je pojasnil.

“Navedeno je še posebej aktualno v luči sprejemanja novega podnebnega zakona v Sloveniji, pa tudi posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki zaenkrat še ne zasleduje doseganja ciljev, h katerim se je Slovenija zavezala s pariškim sporazumom,” je sklenil predstavnik Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.