Menu Item
Po smrtonosnih eksplozijah v Libanonu se Izrael in Hezbolah obstreljujeta. Izrael je po lastnih navedbah uničil sedem objektov Hezbolaha, proiransko šiitsko gibanje pa je odgovorilo z raketami. Mednarodna javnost je vse bolj zaskrbljena, številni voditelji pa pozivajo k deeskalaciji napetosti. Turški zunanji minister Hakan Fidan ob tem dodaja, da je Izrael vse bolj provokativen in da želi vojno zanetiti še v Libanonu.
Po napovedih izraelskega obrambnega ministra, ki je v sredo napovedal selitev sil na mejo z Libanonom, je izraelska vojska ponoči po lastnih navedbah zadela sedem objektov oboroženega gibanja Hezbolah na jugu Libanona, med njimi tudi skladišče orožja. “Letalske sile so napadle objekte teroristične infrastrukture Hezbolaha na območjih Čihine, Tajibe, Blida, Meis el Jabala, Aitarouna in Kfarkela ter skladišče orožja Hezbolaha na območju Kiam v južnem Libanonu,” je sporočila izraelska vojska.
Kasneje je sporočila še, da sta bila danes v spopadih na severu Izraela “v dveh ločenih dogodkih” ubita dva vojaka, navaja AFP. Izraelski mediji ob tem poročajo, da je bilo v raketnem napadu Hezbolaha na severu Izraela ranjenih najmanj osem ljudi. Pred tem sta zjutraj iz Libanona priletela dva drona in padla na ozemlje Izraela, pri čemer je izbruhnil požar, ki pa so ga kmalu pogasili.
Načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi je medtem danes “odobril načrte za nadaljevanje vojne” na severni fronti, je še sporočila izraelska vojska.
Od začetka vojne v Gazi 7. oktobra lani skoraj vsakodnevno prihaja do obstreljevanja med Izraelom in Hezbolahom, ki je zahtevalo že več sto žrtev. Libanon so sicer v torek in sredo prizadele tudi eksplozije pozivnikov in ročnih radijskih postaj, ki so po podatkih libanonskega ministra za zdravje Firasa Abiada skupno terjale 37 smrtnih žrtev, več kot 3.500 ljudi pa je bilo ranjenih.
Bolnišnice v Libanonu so bile že po torkovih eksplozijah preobremenjene, v sredo pa se je zaradi novega vala eksplozij stanje še poslabšalo.
Izrael želi vojno razširiti na Libanon
Izrael si želi vojno v Gazi razširiti na Libanon, je danes izjavil turški zunanji minister Hakan Fidan. Ocenil je, da Izrael postaja vse bolj provokativen, Iranu in šiitskemu gibanju Hezbolah pa po njegovem mnenju ne preostane drugega, kot da se odzovejo.
“Eskalacija v regiji je zaskrbljujoča. Vidimo, da Izrael korak za korakom krepi napade na Libanon. Prišli smo do točke, ko te operacije, ki jih izvaja Izrael, postajajo vse bolj provokativne, v zameno pa Iranu, Hezbolahu in elementom, ki so jim blizu, ne preostane drugega, kot da se odzovejo,” je na turški radioteleviziji TRT ocenil Fidan.
Fidan, ki je bil pred imenovanjem na ministrski položaj vodja turške obveščevalne službe MIT, je glede množičnih eksplozij v Libanonu pojasnil, da je to nekaj, česar se obveščevalne službe pogosto poslužujejo. “Toda ta operacija je bila obsežna,” je nadaljeval in posvaril pred širitvijo izraelske agresije.
“Čeprav trenutno razmišljamo o Libanonu, vedno obstaja nevarnost vojne, ki bi lahko vključevala Jordanijo, Egipt in celotno regijo. Ali si Izrael želi trajnega miru ali želi odpraviti vse, kar se mu zdi nevarno?” je vprašal.
Prepričan je, da izraelska vlada izvaja strategijo za odpravo vseh groženj. “Mednarodna skupnost mora to ustaviti, preden bo prepozno. Ta norost ne škoduje le Palestincem, ampak tudi ugrablja prihodnost Izraelcev,” je še dodal.
Pozivi k deeskalaciji napetosti
V luči tega je več držav v regiji Libanonu ponudilo pomoč, številni voditelji po vsem svetu pa so pozvali k deeskalaciji napetosti.
Španski premier Pedro Sanchez in palestinski predsednik Mahmud Abas sta v luči nadaljevanja vojne v Gazi in vala smrtonosnih eksplozij v Libanonu danes v Madridu pozvala k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Nevarnost eskalacije se namreč po njuni oceni povečuje.
Na skupni novinarski konferenci po več kot enournem pogovoru voditelja sicer nista neposredno omenjala smrtonosnih eksplozij. Predsednik španske vlade je dejal le, da se nevarnost eskalacije povečuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Zato moramo ponovno pozvati k zadržanosti, umiritvi razmer in mirnemu sobivanju med državami v imenu miru,” je še dejal Sanchez in Abasu zagotovil, da bo Španija še naprej podpirala Palestino.
Španija je ena od štirih evropskih držav, ki so letos v okviru prizadevanj za končanje vojne v Gazi priznale državo Palestino. Poleg Španije sta to maja storili še Irska in Norveška, v začetku junija pa Slovenija.
Abas se je danes Sanchezu zahvalil za stališča njegove države do konflikta med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Ob tem ga je seznanil z najnovejšim stanjem v Palestini in prizadevanji za ustavitev izraelske agresije, tako v Gazi kot na Zahodnem bregu in v Jeruzalemu, ter krepitev dotoka humanitarne pomoči v enklavo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje