Menu Item
Zunanji ministri EU so danes razpravljali o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji, vključno z embargom na ruski plin in nafto. A odločitev po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella danes ni bila sprejeta. Obenem je poudaril, da že vse države zmanjšujejo odvisnost od ruskih fosilnih goriv.
Ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so danes opravili splošno razpravo o sankcijah na področju uvoza plina in nafte iz Rusije. “Danes ni bila sprejeta odločitev,” je povedal Borrell. Pojasnil je, da so analizirali odvisnost posameznih držav od ruskega plina in nafte, pri čemer je odvisnost od slednje veliko večja kot od plina. Poleg tega se odvisnost od države do države močno razlikuje, je še dejal. Energetska vprašanja so po njegovih besedah veliko pomembnejša v osrednjem delu Evrope kot v zahodnem.
“Vendar pa vse države zmanjšujejo odvisnost,” je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik in dodal, da nekatere ne potrebujejo več ruskega plina in nafte. Pri zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv je sicer izpostavil krepitev energetske avtonomije EU, ki je možna predvsem z razvojem obnovljivih virov energije.
Obenem je Borrell, ki je ministrom poročal o svojem petkovem obisku v Kijevu, dejal, da se bo ruska ofenziva na Donbas v Ukrajini v prihodnjih dneh ali tednih zgodila z dodatnimi sankcijami ali pa brez njih. “Ukrajinci se pripravljajo na to novo fazo vojne. Mi jim bomo še naprej pomagali. Če se ne želimo vmešati v vojno, je edini način pomoč v orožju, da se lahko borijo,” je poudaril.
Unija bo pomagala pri beleženju vojnih zločinov
EU je doslej za pomoč v orožju namenila milijardo evrov evropskih sredstev, Borrell pa je predlagal še 500 milijonov. Odločitev o povečanju sredstev še ni bila dokončno sprejeta, a gre bolj za vprašanje postopka, je pojasnil. Poudaril je, da je treba pri tem, koliko vojaške pomoči je EU namenila Ukrajini, upoštevati tudi prispevke posameznih članic iz njihovih proračunov. Če bi upoštevali tudi to, ne bi govorili o 1,5 milijarde evrov, ampak je številka “veliko višja”, je dejal.
EU pa bo Ukrajini pomagala tudi pri preiskavi domnevnih vojnih zločinov. Že pred zasedanjem so se ministri sestali z glavnim tožilcem mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karimom Khanom. Unija bo pomagala pri beleženju vojnih zločinov, je povedal Borrell. Kot so po zasedanju sporočili z zunanjega ministrstva, Slovenija obsoja grozodejstva, ki jih povzročajo ruske sile v Ukrajini, in se zavzema za kaznovanje vojnih zločincev v skladu z mednarodnim pravom.
Ministri so danes govorili še o strategiji Global Gateway, ki je po Borrellovih besedah pomembna tudi v luči trenutne krize. Cilj strategije sta sicer krepitev povezljivosti na področjih digitalizacije, energetike in transporta ter izboljšanje zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po svetu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje