EU potrdila predlog za pospešeno vračanje migrantov iz tretjih držav

Sporazume o vzpostavitvi centrov za vračanje bi lahko članice sklepale samo z državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic in mednarodno pravo. Med drugim bi morali biti v sporazumih določeni postopki vrnitve posameznika, pogoji za njegovo bivanje v tretji državi in tudi posledice nespoštovanja sporazuma.

Centri bi po navedbah Sveta EU lahko delovali kot vmesni centri za vračanje v končno državo vrnitve ali pa kot končni cilj.

Predlog uredbe predvideva še uvedbo evropske odločbe o vrnitvi. Članice bi morale v ta obrazec vpisati ključne elemente nacionalne odločbe o vrnitvi in ga vnesti v schengenski informacijski sistem, kar bi olajšalo medsebojno priznavanje odločb med posameznimi članicami. Če bi namreč posameznik, ki je prejel odločbo o vrnitvi v eni članici, odšel v drugo, bi lahko ta izgon izvedla na podlagi odločitve prve.

Članice menijo, da bi evropsko odločbo o vrnitvi uvedli najkasneje dve leti po tistem, ko bi uredba začela veljati. Dve leti po uveljavitvi pa bi morala Evropska komisija glede na danes sprejeto stališče Sveta EU oceniti tudi, ali medsebojno priznavanje odločb na prostovoljni osnovi deluje, in po potrebi podati predlog za obvezno medsebojno priznavanje.

Namen predloga uredbe je poleg tega urediti pravice in dolžnosti migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU. Tistim, ki ne bi sodelovali z oblastmi, bi lahko zmanjšali oziroma odvzeli določene pravice, kot je dovoljenje za delo. Članice menijo, da bi ti ukrepi morali vključevati tudi pridržanje.

Nova uredba, ki velja neposredno v vseh državah članicah, bo nadomestila direktivo o vračanju iz leta 2008. Komisija je sicer predlog spremembe direktive predstavila že leta 2018, a ni prejel podpore evropskih poslancev in držav članic. Zato je marca letos predstavila nov predlog.

Zdaj se bo Svet EU EU o predlogu uredbe pogajal z Evropskim parlamentom, ki mora svoje pogajalsko izhodišče še sprejeti.