Menu Item
Ministri za evropske zadeve so sprejeli širitvene sklepe unije. V njih so potrdili zavezanost širitvi, ki da ostaja ključna politika EU, in neomajno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Sklepi pa ne prinašajo napredka pri začetkih pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Ministri EU za evropske zadeve so v Bruslju sprejeli širitvene sklepe, česar v minulem letu uniji ni uspelo. Ti glede najbolj perečega širitvenega vprašanja, začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, ne prinašajo nikakršnega napredka. Pomenijo celo korak nazaj glede na predhodno izražene ambicije.
Slovenski državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, ki je vodil današnje zasedanje, je “z velikim zadovoljstvom” sporočil, da so soglasno sprejeli sklepe o širitvi, ki jih je usklajevalo slovensko predsedstvo. Članicam unije lani širitvenih sklepov ni uspelo sprejeti.
“To je mojstrovina evropske zmožnosti sklepanja kompromisov v duhu lojalnega sodelovanja,” je dosežek opisala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost, ter se zahvalila slovenskemu predsedstvu.
Sprejetje sklepov je politično pomembno, ker bi se lahko, če bi se ponovil lanski neuspeh, pod vprašaj postavljala evropska enotnost in odnos do procesa širitve. Soglasno sprejetje je uspelo po velikih prizadevanjih slovenskega predsedstva.
Začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo “čim prej”
A dejstvo je, da sklepi glede trenutno najbolj perečega širitvenega vprašanja – začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo – ne prinašajo nikakršnega napredka. Pomenijo celo korak nazaj glede na predhodno izražene ambicije, tako Evropske komisije kot slovenskega predsedstva.
Evropska komisija je namreč tako lani kot letos oktobra pozvala k začetku pristopnih pogajanj z obema državama “še letos”. Tudi Slovenija si je izrecno prizadevala za preboj do konca leta, torej do konca slovenskega predsedovanja Svetu EU.
V sklepih je konkreten časovni okvir “do konca leta” zamenjal ohlapnejši izraz “čim prej”. “Svet se veseli čimprejšnjega sklica prve medvladne konference z republiko Severno Makedonijo in Albanijo, po odobritvi pogajalskega okvira,” piše v sklepih.
Evropska komisija je že večkrat ocenila, da državi izpolnjujeta pogoje za začetek pristopnih pogajanj. Zeleno luč so marca lani prižgale tudi članice. A nato se je zapletlo, ker proces blokira Bolgarija zaradi dvostranskih vprašanj v odnosu s Severno Makedonijo. Še dodatno je položaj otežila politična kriza v državi.
Evropska komisija je julija lani pripravila osnutka okvirov za pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, ki opredeljujeta usmeritve in načela procesa. Zdaj so na potezi članice EU, ki morajo okvira potrditi. Tega zaradi bolgarskega veta doslej ni bilo mogoče storiti. Po potrditvi pogajalskih okvirov lahko predsedstvo skliče prvo pogajalsko konferenco, ki pomeni simbolni začetek pogajanj.
Dovžan je na vprašanje, ali je slovensko predsedstvo frustrirano zaradi razvodenele ambicije v povezavi s pogajanji z omenjenima državama, odgovoril, da štejejo sprejeti sklepi, ki da so velik uspeh, da nekateri koraki letos niso izvedljivi, zato omenjenega časovnega okvira ni v sklepih, in da je po potrditvi nove bolgarske vlade zelo optimističen, da bo mogoče čim prej naprej po zastavljeni poti.
Članice so sicer v sklepih potrdile zavezanost širitvi, ki da ostaja ključna politika EU, in neomajno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana. To sta sicer tudi ključni in pomembni sporočili vrha EU in Zahodnega Balkana, ki je oktobra potekal na Brdu in je bil osrednji dogodek slovenskega predsedovanja.
