Menu Item
Zunanji ministri EU so se danes dogovorili o strožjih sankcijah proti Belorusiji. EU bo lahko kaznovala posameznike in pravne osebe, vpletene v dejavnosti režima Aleksandra Lukašenka, ki spodbujajo nezakonito prehajanje zunanjih meja unije, med njimi tudi letalske družbe ali turistične agencije.
Zunanji ministri EU so danes v Bruslju potrdili razširitev pravnega okvira za sankcije proti posameznikom in podjetjem, ki bo omogočila kaznovanje odgovornih v Belorusiji za hibridne napade in izkoriščanje migrantov v politične namene. Dogovora o konkretnih imenih še ni, pričakuje se v prihodnjih tednih, za od 30 do 40 oseb in družb.
Ministri so pravni okvir za sankcije prilagodili zaradi razmer na meji unije z Belorusijo, da bi se lahko učinkoviteje odzivali na izkoriščanje ljudi v politične namene, kar sicer očitajo beloruskemu režimu predsednika Aleksandra Lukašenka.
EU bo lahko sedaj kaznovala posameznike in pravne osebe, vpletene v dejavnosti Lukašenkovega režima, ki spodbujajo nezakonito prehajanje zunanjih meja unije, tudi letalske družbe ali turistične agencije, ki do meje prepeljejo prebežnike.
S tem se unija zoperstavlja nehumani in nezakoniti praksi izkoriščanja ljudi v politične namene, obenem pa še naprej izpostavlja, da je represija režima nad lastnim ljudstvom nesprejemljiva in da se bo primerno odzivala, je izpostavil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Ministri so danes po Borrellovih besedah dosegli tudi politični dogovor o naslednjem, petem svežnju sankcij proti beloruskemu režimu, ki vključuje kaznovanje odgovornih za izkoriščanje migrantov, a članice ga bodo dorekle v prihodnjih dneh.
“Sankcije bomo še zaostrili”
Pred dnevi je Borrell v imenu EU ostro obsodil Lukašenkov režim zaradi namernega ogrožanja življenj in podžiganja krize na zunanjih mejah unije z namenom preusmerjanja pozornosti od razmer v Belorusiji, kjer se nadaljujejo in celo poslabšujejo brutalna represija in kršitve človekovih pravic.
Nemški zunanji minister Heiko Maas je ob prihodu na zasedanje opozoril, da grozijo Belorusiji strožje sankcije. “Lukašenko zahteva, da umaknemo vse sankcije. Danes bomo odgovorili. Sankcije bomo še zaostrili,” je dejal.
Poljska na mejo še letos z ograjo, ki bo stala 343 milijone evrov
Poljska bo začela graditi trajne tehnične ovire na meji z Belorusijo še letos, je danes napovedal notranji minister Mariusz Kaminski. V sredini decembra bodo namreč podpisali pogodbe z izvajalci, ki bodo nato še isti mesec začeli graditi. Minister je sporočil, da je izgradnja pregrade na meji strateška in prednostna investicija za varnost Poljske in njenih državljanov. Delo bo potekalo 24 ur na dan v treh izmenah, je dodal. Glede na ocene bo pregrada, kar v opoziciji imenujejo zid, stala okoli 343 milijonov evrov in se bo raztezala na 180 kilometrih, kar je približno polovica celotne dolžine meje med Poljsko in Belorusijo. Poljska je na meji že postavila začasno ograjo, s katero skušajo migrantom preprečiti, da bi nezakonito vstopili v državo. Visoka je okoli 2,5 metra, obdaja pa jo rezilna žica. To pa bo glede na načrte nadomestila 5,5 metra visoka pregrada, dodali bodo še senzorje za zaznavanje gibanja in kamere.
Borrell je sicer ob prihodu ocenil, da je pritok migrantov prek Belorusije v glavnem pod nadzorom ter da se je sedaj treba osredotočiti na humanitarno pomoč ljudem in preprečiti kakršne koli hibridne napade na meje unije. “Meje EU niso odprte neomejeno,” je poudaril Borrell po zasedanju. “Pot do EU ne vodi preko Belorusije,” je še dodal. V EU je po njegovih besedah mogoče le zakonito, vsaka drugačna informacija je dezinformacija.
Dialog le z ustavitvijo kršitev
Lukašenku, ki je začel nezakonite migracije v unijo spodbujati v odziv na evropske sankcije zaradi kršitev človekovih pravic v Belorusiji, pa unija ob tem sporoča, da bo mogoče dialog znova vzpostaviti le z ustavitvijo kršitev, ne s pošiljanjem ljudi na meje.
Belorusija bo dovolila pomoč ZN
Beloruski zunanji minister Vladimir Makej je sicer po Borrellovih navedbah v njunem telefonskem pogovoru zatrdil, da bodo dovolili humanitarno pomoč ZN do ljudi, ujetih ob meji, kar je visoki zunanjepolitični predstavnik opisal kot pozitivno novico, je pa zavrnil vsakršno odgovornost za to, da so ti ljudje tam.
V EU sicer namernih migracijskih pritiskov Belorusije na meje unije za zdaj vsaj uradno ne povezujejo s krepitvijo ruskih vojaških sil ob Ukrajini. Je pa to še ena tema, ki je danes odmevala v Bruslju, potem ko so ZDA opozorile na možnost ruskega napada na Ukrajino.
Zunanji ministri unije so se danes sestali z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo. Poleg tega se je z ukrajinskim zunanjim ministrom danes srečal tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. V Bruslju je potekalo tudi ministrsko zasedanje vzhodnega partnerstva – tega sestavljajo članice EU ter Ukrajina, Gruzija, Moldavija, Armenija, Azerbajdžan in Belorusija, vendar slednje nanj niso povabili. Stol za Belorusijo je bil prazen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!