Menu Item
Evropska komisija tudi v drugem, dopolnjenem predlogu vztraja pri opredelitvi, da gre pri jedrski energiji in zemeljskemu plinu za prehodno zeleni dejavnosti. Opredelitev je pomemben vodnik za vlagatelje, komisija pa je izpostavila še, da veljajo strogi pogoji, ki ne bodo vplivali na uporabo obnovljivih virov energije.
Evropska komisija je danes predstavila dopolnjen predlog glede obravnave jedrske energije in zemeljskega plina pri prehodu v podnebno nevtralnost, v katerem kljub kritikam vztraja, da gre za prehodno zeleni dejavnosti. Ta, sicer nezavezujoča, opredelitev v okviru sistema taksonomije je pomemben vodnik za vlagatelje.
Za prehod v podnebno nevtralnost potrebujemo vsa orodja, ki so na voljo, saj je časa manj kot 30 let; potrebujemo zasebni sektor, je ob predstavitvi predloga izpostavila evropska komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in unijo kapitalskih trgov Mairead McGuinness.
Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj vključitev jedrske energije in plina v sistem označevanja trajnostnih naložb, ki je pomemben vodnik za vlagatelje, pomeni za javne naložbe, za uporabo evropskih sredstev za okrevanje in za razpravo o reformi evropskih fiskalnih pravil. Vse to so ločena vprašanja, je odgovorila komisarka.
Tudi v drugem, dopolnjenem predlogu, ki ga je pripravila na podlagi odzivov članic unije in drugih deležnikov, komisija vztraja pri opredelitvi, da gre za prehodno zeleni dejavnosti, pri čemer pa izpostavlja, da ob tem veljajo strogi pogoji ter da je znatno okrepila preglednost.
Med temi pogoji v Bruslju izpostavljajo, da morajo vse dejavnosti prispevati k prehodu v podnebno nevtralnost, da morajo dejavnosti v povezavi z jedrsko energijo izpolnjevati vse varnostne zahteve in da morajo dejavnosti v povezavi s plinom prispevati k prehodu od premoga k obnovljivim virom energije.
Eden od pogojev v dopolnjenem predlogu pravi, da morajo članice pripraviti podroben načrt za odlagališče za visoko radioaktivne odpadke, ki mora delovati do leta 2050. Izgradnja novih nukleark naj bi bila priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045.
V primeru dejavnosti v povezavi s plinom so določena podrobna tehnična merila glede dovoljene ravni izpustov ogljikovega dioksida.
Komisija meni, da predlog ne bo preprečil vlaganja v zelene vire energije
Opredelitev jedrske energije in plina kot prehodno zelenih dejavnosti sproža bojazen, da se bodo milijarde evrov zasebnih vlagateljev stekale v ta vira energije, ne pa v obnovljive vire energije, ki so prava zelena dejavnost.
V komisiji izpostavljajo širok nabor zelo različnih mnenj ter menijo, da je njihov predlog uravnotežen in da upošteva potrebe vseh deležnikov. Poudarjajo, da je to orodje, ki naj bi okrepilo preglednost in ki ne bo preprečilo vlaganj v zelene vire energije.
Prvotnemu predlogu so ostro nasprotovali Nemčija, Luksemburg in Avstrija. Slednja dva sta tudi napovedala, da sta pripravljena akt, če bosta jedrska energija in plin obveljala za zeleni dejavnosti, izpodbijati na Sodišču EU. Francija in več drugih članic, tudi Slovenija, opredelitev jedrske energije kot zelene podpira.
Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska so tik pred zdajci komisijo pozvale, naj spremeni predlog glede uvrstitve nekaterih plinskih projektov med zelene, saj da ni dovolj znanstvenih dokazov za vključitev plina v okvir taksonomije.
Prvi odzivi glede novega predloga kritični
V evropski potrošniški organizaciji (Beuc) menijo, da bo predlog komisije preprečil trajnostne naložbe in še povečal že obstoječo zmedo. To je, kot če bi tobačna industrija poskušala prodajati cigarete kot proizvod za zaščito zdravja, so ponazorili.
V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace pa so predlog označili za “poskus ropa”, saj da preusmerja milijarde evrov zasebnih naložb od čiste energije, kot so obnovljivi viri, k jedrski energiji in fosilnim gorivom, kar zaostruje podnebno krizo.
Kritično so se odzvali tudi v največji politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), kjer obžalujejo, da ni komisija parlamenta bolj vključila v pripravo predloga.
Svet EU, v okviru katerega odločajo članice unije, in Evropski parlament, bosta imela štiri mesece za preučitev predloga, pri čemer lahko zaprosita še za dodatna dva meseca. Če ga ne bosta zavrnila, začne veljati z januarjem prihodnje leto.
Svet lahko predlog zavrne z obrnjeno kvalificirano večino. To pomeni, da mora biti proti najmanj 72 odstotkov članic oziroma vsaj 20 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Evropski parlament pa ga lahko zavrne z navadno večino, to je najmanj 353 poslancev.
