EU želi ob naraščajočih ruskih grožnjah izboljšati vojaško mobilnost

Evropska komisija je skupaj z državami članicami EU in zvezo Nato identificirala več kot 500 infrastrukturnih projektov, ki bi prispevali k lažjim premikom vojaške opreme in vojakov vzdolž štirih prednostnih koridorjev po Uniji, je ob predstavitvi predloga uredbe EU za izboljšanje vojaške mobilnosti v Uniji povedal komisar za promet Apostolos Cicikostas.

Podrobnosti o projektih komisar iz varnostnih razlogov ni želel razkriti, je pa pojasnil, da gre v večini primerov za nadgradnjo obstoječe infrastrukture za t. i. dvojno rabo. "To pomeni razširitev predorov, utrditev mostov, okrepitev železniških tirov, pa tudi povečanje zmogljivosti pristanišč in letališč," je povedal.

"Ocenjujemo, da bo izvedba teh 500 projektov zahtevala okoli 100 milijard evrov naložb, tako da moramo začeti vlagati zdaj," je poudaril Cicikostas, ki bo v četrtek na obisku v Sloveniji.

Pojasnil je, da lahko članice v ta namen preusmerijo del evropskih kohezijskih sredstev, ki so jim na voljo v trenutni finančni perspektivi, naložbe pa bodo lahko financirale tudi s posojili, ki so jim na razpolago v okviru evropskega instrumenta SAFE. Več kot 17 milijard evrov bo za izboljšanje vojaške mobilnosti glede na predlog komisije na voljo tudi v dolgoročnem proračunu EU 2028-34. Del potrebnih sredstev pa bodo morale države članice zagotoviti tudi iz nacionalnih proračunov, je še povedal komisar.

Projekti bodo morali biti končani do leta 2030

Poudaril je, da bodo morali biti ti projekti končani do konca desetletja, saj si je EU zadala cilj, da mora biti do leta 2030 ustrezno obrambno pripravljena za odziv na različne grožnje.

S predlogom uredbe želijo okrepiti tudi zaščito evropske transportne infrastrukture, kar je po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas še posebej pomembno spričo sabotaž na njej. Zadnji primer je poškodovanje železniške proge na Poljskem, za kar so tamkajšnje oblasti obtožile Rusijo.

Poleg tega predlog predvideva poenotenje in poenostavitev postopkov izdajanja dovoljenj za premike vojaške opreme in vojakov članic EU prek ozemlja druge članice. Med drugim predvideva enoten postopek izdaje dovoljenj, za kar bi imele članice po novem največ tri delovne dni časa.

V izrednih primerih, ko bi bil potreben premik velike količine opreme oziroma števila vojakov, pa bi glede na predlog Bruslja veljala še milejša pravila. Članica bi morala drugo članico, prek katere bi želela prepeljati svoje sile, o tem zgolj obvestiti.

Poleg tega bi vojska imela prednostni dostop do infrastrukture, veljale pa bi še določene izjeme od pravil, povezanih z varovanjem okolja in omejevanjem hrupa, tudi v okolici letališč.

Tovrstni mehanizem za izredne primere bi na pobudo članic oziroma lastno pobudo predlagala Evropska komisija, pri čemer bi morala pred tem oceniti, ali je potreben večji premik vojaških sil po EU. Mehanizem bi nato sprožil Svet EU, v katerem so zastopane države članice.

Korak k oblikovanju "vojaškega schengna"

Sveženj ukrepov, ki po navedbah komisije pomeni korak k oblikovanju "vojaškega schengna", je namenjen tudi okrepitvi sodelovanja med državami članicami na področju vojaške mobilnosti. Predvideva vzpostavitev solidarnostnega mehanizma, da bi imele vse članice dostop do transportnih in logističnih zmogljivosti.

"Hitreje kot lahko premikamo sile, močnejša sta naša obramba in odvračanje. Govoriti moramo o dnevih, ne pa o tednih za premik sil. Nekatere države morajo obvestilo o premiku vojske druge članice še vedno prejeti 45 dni prej. Enajst let po ruski priključitvi Krima to preprosto ni dovolj dobro," je ob predstavitvi predloga uredbe povedala Kallas.

Komisija je skupaj s predlogom uredbe predstavila tudi časovni načrt za pospešitev modernizacije evropske obrambne industrije, katere cilj je med drugim olajšati dostop zagonskih podjetij do financiranja ter pospešiti razvoj novih tehnologij.