Menu Item
Članice Evropske unije v zadnjih mesecih vse glasneje pozivajo k spremembam migracijske politike. Voditelji članic so zato v Bruslju pozvali k razmisleku o novih načinih za preprečevanje nezakonitih migracij. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napoveduje spremembe.
Voditelji držav članic Evropske unije so na četrtkovem vrhu precej časa namenili razpravi o upravljanju migracij, ki jo je predsednik Evropskega sveta Charles Michel označil za zelo poglobljeno. Po skoraj desetih letih sodelovanja na zasedanjih Evropskega sveta je nekdanji belgijski premier ocenil, da so stališča držav članic vse bližje.
Med drugim so govorili o izboljšanju stanja na področju vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU, v izvorne države. Trenutno je namreč po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen samo 20 odstotkov migrantov, ki jim zavrnejo prošnjo za mednarodno zaščito, dejansko vrnjenih v državo izvora. “Prizadevamo si izboljšati operativni del, tako da bomo kmalu predstavili nov zakonodajni predlog,” je napovedala po zasedanju Sveta.
Voditelji so pozvali k razmisleku o novih načinih za preprečevanje nezakonitih migracij, pri čemer pa je treba upoštevati evropsko in mednarodno pravo. Možni načini so po besedah predsednice komisije revizija koncepta varnih tretjih držav, vzpostavitev centrov za vračanje zavrnjenih migrantov zunaj EU ter pomoč mednarodnim organizacijam pri vračanju migrantov, ki so obtičali na poti.
S tem se je navezovala tudi na potezo Italije, ki je ta teden začela uporabljati dva migracijska centra v Albaniji, kamor pošilja na morju prestrežene prebežnike, ki prihajajo iz varnih držav in ne spadajo med ogrožene skupine. Poteza je sicer med humanitarnimi organizacijami sprožila ogorčenje, saj da naj bi bile prebežnikom kršene človekove pravice.
Slovenski premier Robert Golob je pozdravil iskanje novih poti pri soočanju z migracijami, a obenem opozoril, da centri za vračanje migrantov zunaj EU ne bodo rešili vseh vprašanj.
Da v Evropi, zadevajoč migracije, “piha nov veter”, je pa je po srečanju voditeljev skrajno desnih strank dejal vodja nizozemske Stranke za svobodo (PVV) Geert Wilders.
Izrazili solidarnost s Poljsko
Voditelji so v sklepih izrazili tudi solidarnost s Poljsko in drugimi članicami, ki so tarča instrumentalizacije migracij s strani Rusije in Belorusije. Poljska je zaradi pošiljanja migrantov na mejo napovedala začasno ukinitev pravice do azila tistim, ki prihajajo iz Belorusije, ob čemer se je sklicevala na varnostno grožnjo. Poljski premier Donald Tusk je namreč pred dnevi dejal, da se migranti na njihovi vzhodni meji ne pojavljajo spontano, temveč gre za organizirane migracije na paravojaški način.
Predsednica komisije je poudarila še pomen izvajanja spomladi sprejetega pakta o migracijah in azilu. “Če bo treba, smo pripravljeni pospešiti implementacijo, pri čemer pa je treba ohraniti ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo,” je pojasnila.
Da je treba določene ukrepe iz evropskega migracijskega pakta, ki se bo začel uporabljati poleti 2026, začeti izvajati takoj, je ob robu vrha EU dejal premier Golob. Med njimi je predvsem delovanje na zunanjih mejah oziroma onkraj njih.
Nekatere države uvajajo nadzore in spremembe delovanja migracijske politike
V preteklih mesecih vse več evropskih držav poziva k zaostritvi migracijske politike. Med njimi odmeva prošnja Nizozemske Evropski komisiji, ki se ji je pridružila tudi Madžarska, naj ju izvzamejo iz skupne evropske azilne in migracijske politike. Nizozemska koalicija pod vodstvom skrajno desne PVV ob tem napoveduje najstrožjo azilno politiko doslej.
Prav tako je prejšnji teden v medijih zaokrožil t. i. non-paper, s katerim bi skupina 17 evropskih držav pozvala Evropsko komisijo k spremembi delovanja migracijske politike. Med drugim si želijo, da bi prosilce za azil, katerih prošnje so bile zavrnjene, čim hitreje lahko vrnili v države izvora, je razvidno iz neuradnega dokumenta, ki naj bi ga med drugim podprle Francija, Hrvaška, Avstrija, Nizozemska in Nemčija.
Zaostrovanje je ob tem opazno tudi v vse večjem številu držav članic schengena, ki so na notranjih mejah območja uvedle nadzor. Zadnja med njimi, katere poteza je močno odmevala v javnosti, je bila Nemčija. Poleg tega nadzore med drugim izvajajo v Italiji, Avstriji, Franciji, pa tudi Sloveniji.
Še več vetra v jadra, ki ga omenja Wilders, bi po poročanju bruseljskega portala Politico lahko dala morebitna vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo. Migracijske politike bi s tem lahko postale še strožje, piše portal.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje