Menu Item
Obrambni ministri članic EU danes na neformalnem zasedanju v Bruslju razpravljajo o nadaljevanju evropske misije urjenja ukrajinskih vojakov.
“Razpravljali bomo, kako povečati našo misijo urjenja. Trenutni cilj je izuriti okoli 60.000 vojakov. Ta cilj bomo povečali,” je ob prihodu na zasedanje v Bruslju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Dodal je, da bo novi cilj misije urjenja, ki poteka na Poljskem in v Nemčiji, predstavil na novinarski konferenci po zasedanju.
Na zasedanju, ki se ga iz Slovenije udeležuje državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, bodo po Borrellovih besedah govorili tudi o vzpostavitvi centra za usklajevanje v Kijevu. Pri tem ne bi šlo za urjenje ukrajinskih vojakov v domovini, saj o tem ni soglasja med državami članicami, je pojasnil.
Po četrtkovi razpravi zunanjih ministrov bodo danes še ministri, pristojni za obrambo, govorili o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Razpravljali bodo o zamudah pri dobavah orožja, na katere je v četrtek opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pričakovati je, da bo obrambni minister Rustem Umerov danes ponovil poziv k hitrejšim dobavam orožja, predvsem sistemov zračne obrambe.
V Evropi glede uporabe orožja najbolj zadržana Italija
Kijev prav tako še naprej poziva zahodne zaveznice, naj odpravijo omejitve glede uporabe dobavljenega orožja za napade na ruskem ozemlju. Najbolj zadržana sta London in Washington, ki je sicer nekoliko omilil omejitve.
Med članicami EU pa je glede uporabe svojega orožja za napade na ruskem ozemlju še naprej zadržana Italija. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem načeloma podprl možnost, da Kijev dobavljeno orožje uporablja za napade na vojaške cilje v Rusiji, a mu Pariz orožja, ki bi to omogočal, doslej ni dobavil.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je danes ponovil, da je odločitev o odpravi omejitev v rokah držav članic. Vendar pa sam meni, da ukrajinski napadi na položaje, od koder Moskva izvaja napade na Ukrajino, ne pomenijo, da je dobaviteljica orožja v vojni z Moskvo.
Neformalni srečanji zunanjih in obrambnih ministrov, na katerih sicer ne morejo sprejemati odločitev, bi morali po prvotnih načrtih v teh dneh potekati na Madžarskem, ki trenutno predseduje Svetu EU. Vendar pa se je Borrell zaradi t. i. mirovne misije madžarskega premierja Viktorja Orbana, v okviru katere je ta v začetku julija obiskal tudi Moskvo, odločil, da ministre namesto tega povabi v Bruselj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje